Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”
Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.
“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”
Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.
“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”
In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?
“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”
Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?
“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”
Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.
“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”
Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.
“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”
Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.
“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”
In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?
“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”
Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?
“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”
Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.
“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov