Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”
Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.
“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”
Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.
“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”
In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?
“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”
Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?
“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”
Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.
“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”
Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.
“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”
Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.
“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”
In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?
“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”
Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?
“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”
Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.
“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Iz Avstrije se je oglasila dopisnica Petra Kos Gnamuš, ki spremlja tudi avstrijsko zimsko turistično sezono: "Veliko turistov se je zaradi obilnih snežnih padavin ustrašilo zaprtih cest, zato avstrijski turizem pozimi najbrž ne bo dosegel pričakovanih rekordnih številk."
Adrijan Bakič iz Londona o neodločnem odločanju o morebitni odločitvi o izhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Pomembne in zanimive zgodbe, ki so ta teden odmevale v Nemčiji, pa še niso utegnile priti do naših ušes. Polona Fijavž o nemškem srednjem razredu, priseljevanju in omejitvah hitrosti na nemških avtocestah.
Karmen Švegl o volitvah v Turčiji in Izraelu, položaju žensk v Savdski Arabiji, homofobiji v Egiptu ter strahu sirskih Kurdov.
Naš dopisnik Edvard Žitnik poroča o aktualnih zgodbah, ki so pretekli teden odmevale v ZDA in posledično po vsem svetu:
Janko Petrovec iz Italije o socialnih ukrepih italijanske vlade, Salviniju in Evropi, Bannonovi politični šoli in kaosu s smetmi ter avtobusi v Rimu.
Dopisnik Boštjan Anžin iz Beograda je poročal o novoletnem rajanju, protestih, eksodusu, grožnji Velike Albanije in onesnaženosti zraka.
Sredi božičnega razpoloženja v večkrat nagrajeni adventni hrvaški prestolnici se je oglasila dopisnica Tanja Borčič Bernard in opozorila na neizogibno vohunsko afero, ki tare politični vrh, in zgražanje navadnih državljanov nad nesposobnostjo oziroma neopravilnostjo sodstva, tudi ko gre za vnebovpijoče primere zločinov, ki jih posnamejo varnostne kamere.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Pekinga oglasi Uroš Lipušček.
V Moskvo smo poklicali dopisnico Vlasto Jeseničnik.
Z Dunaja se je oglasila Petra Kos Gnamuš, ki poroča o težavah tednika slovenske manjšine v Avstriji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo dopisnico iz Bližnjega Vzhoda Karmen Švegelj.
Boštjan Anžin se oglaša iz Beograda, kjer je na obisku avstrijski kancler Kurz, ki skuša rešiti konflikt med Beogradom in Prištino. Sicer v Beogradu čakajo na prižig lučk, ki bi moral biti že 3. 11.
Damjan Zorc je tokrat poklical v Združene države Amerike, od koder se je oglasil naš dopisnik Edvard Žitnik. Pogovarjala sta se o tem, kako noč čarovnic čedalje bolj postaja zgolj in samo potrošniški praznik, ki se vztrajno širi tudi v Slovenijo, o razstavi jugoslovanskega modernizma v New Yorku ter o vmesnih volitvah, ki z zelo razgreto kampanjo zaznamujejo trenutno politično razpoloženje v ZDA.
Neveljaven email naslov