Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.
V prestolnem Bruslju zadnje čase tipaje doživljajo vso bridkost črkarske pravde: al’prav se piše grexit ali brexit? Slovenci smo že pred skoraj dvema stoletjema spoznavali usodne razlike v eni sami zamenjani črki. Zdaj so na istem še stare zahodne demokracije z monarhijo ali brez: ali je bolje iz idilične evropske družine nagnati tistega, ki si želi ostati, ali v njej za vsako ceno zadržati onega, ki si na vse kriplje prizadeva oditi?
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na drugi dan kitajskega novega leta, ki ga bodo med veličastnim praznovanjem pomladi tokrat posvetili horoskopskemu znamenju opice, smo se v 18. vzporedniku pogovorili z Urošem Lipuščkom. V Pekingu vedo povedati, da leto opic predstavlja čas izvirnosti, prilagodljivosti, živahnosti in zabavnosti – to pa so vrline , ki jih zadnja leta pogrešajo tudi najbolj razvite države na svetu …
Damjan Zorc je v 18. vzporedniku poklical dopisnico iz Londona Nino Kojima. Pogovarjala sta se o temah, ki so trenutno v ospredju na Otoku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov