Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Beograd

15.05.2020

V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.

“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”

Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?

“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”

Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?

 “Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”

Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu. 

Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”


18. vzporednik

789 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Beograd

15.05.2020

V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.

“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”

Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?

“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”

Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?

 “Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”

Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu. 

Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”


19.01.2016

Karmen Švegl, Libanon

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


19.01.2016

Karmen Švegl, Libanon

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


12.01.2016

Edvard Žitnik, ZDA

V 18. Vzporednik se nam oglašajo naši dopisniki po svetu.


12.01.2016

Edvard Žitnik, ZDA

V 18. Vzporednik se nam oglašajo naši dopisniki po svetu.


05.01.2016

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.


05.01.2016

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


22.12.2015

Mojca Širok, Rim

Iz Rima naša dopisnica Mojca Širok o ladji Triglav in prebožičnem vzdušju.


15.12.2015

Polona Fijavž, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


08.12.2015

Matjaž Trošt, Bruselj

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


01.12.2015

Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu

Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.


24.11.2015

Lojze Kos, Avstrija

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


17.11.2015

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


10.11.2015

Edvard Žitnik, New York

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


03.11.2015

Nina Kojima, London

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


27.10.2015

Karmen Švegelj, Lezbos

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


20.10.2015

Vlasta Jeseničnik

Vlasta Jeseničnik tokrat o dveh Ukrajinah v Ukrajini.


13.10.2015

Mojca Širok, Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


06.10.2015

Uroš Lipušček, Peking

Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.


29.09.2015

Polona Fijavž, Berlin

Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.


22.09.2015

Matjaž Trošt, Bruselj

Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.


Stran 23 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov