Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
V Srbiji se že vneto pripravljajo na prvi dan novega šolskega leta. Ta bo namreč prvi po strelskih pohodih, zato bo varnost še bolj na očeh javnosti, ki sicer še vedno protestira vsako soboto. Naš dopisnik z Balkana redno spremlja očitno dolgotrajne povolilne peripetije v Črni gori, kjer v ozadju pomembno vlogo igrata tudi srbski predsednik Vučić in nedavno poraženi dolgoletni predsednik Djukanović. Poleg tega se Boštjan Anžin že pripravlja na vnovičen vrh Brdo–Brioni, ki bo čez dva tedna v Skopju najverjetneje v ospredje postavil težave Severne Makedonije z Bolgarijo in Kosova s Srbijo.
V zadnjih letih je osip iz nemške cerkve ogromen, letos celo rekorden. Iz katoliške cerkve izstopa več kot pol milijona vernikov. Podobno se dogaja tudi v protestantski cerkvi. Berlin sicer v zadnjih letih obvladujejo štirje bližnjevzhodni kriminalni klani, ki obstajajo že od 90. let prejšnjega stoletja. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je podala predlog, da se pripadnike teh klanov izžene iz države. Med Nemci tako poteka burna razprava, če je to protiustavno ali ne. Uzakonili so še prelomni zakon delne legalizacije marihuane. Ekspodiral je nemški nepremičninski trg. Stanovanj ni mogoče najti, cene so visoke, v primerjavi z evropskimi mesti nižje, a berlinske plače so bistveno nižje kot na Bavarskem in v Hamburgu. Najemopogodbe večinoma podpišejo za neomejen čas, pri čemer je lastniških stanovanj manj kot 20 odstotkov.
Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o naraščanju kriminala in trgovine s prepovedanimi drogami v Belgiji. Pa o dogajanju v Franciji, kjer se predsednik Emmanuel Macron vse bolj boji evropskih volitev. Za konec pa še o pomenu piva in pivovarstva v Belgiji.
Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš primerjamo našo sedanjo in nekdanjo prestolnico. Pri nas smo se šele začeli pogovarjati o celostni prometni perspektivi, na Dunaju pa so že sredi konkretnega boja proti posledicam podnebnih sprememb. Eno meščanom najprijaznejših mest na svetu je za ohlajevanje in razvodnjavanje namenilo 1,2 milijarde evrov.
Južnejše predele celotne severne poloble letos pesti močna pripeka. Rekordne temperature se vrstijo na obeh straneh Atlantika, večinsko mnenje o resnosti podnebnih sprememb in o nujnosti boja proti njim pa se tako med prebivalci kot tudi politiki na tej in oni strani luže še vedno precej razlikuje.
Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o nedavnih dogodkih, ki so Rusijo pripeljali do roba velike politične krize. Je bila Prigožinova nekajurna epizoda puč, poskus državnega udara, politična anketa med ruskim prebivalstvom ali preprosto zamaskiran strateški premik vojske na drugo fronto? Pogovarjamo se tudi o možnostih za mir v Ukrajini in položaju ruske opozicije.
Dopisnica Karmen Švegl že nekaj časa ne poroča zgolj o dogodkih iz Bližnjega vzhoda, svoje področje je razširila še na Daljni vzhod. Ampak te dni se mudi v domovini, to pa je v njenem primeru redka priložnost, ki jo je Damjan Zorc izkoristil za srečanje in pogovor na štiri oči. Na klopci v enem izmed ljubljanskih parkov sta primerjala najrazličnejše kulture, načine življenja, posebnosti in podobnosti med narodi na najbolj obljudeni celini, omenila pa sta tudi logistične težave in formalnopravne opravke, ki jih mora Karmen med svojim delom vzeti za nujno zlo … Slednje lahko tudi tisti, ki se morda letos odpravljate v Azijo, vsaj za prvo silo uporabite kot popotniški priročnik. Ali pa dodaten motiv za obisk tega dela sveta.
Tiste, ki mislijo, da se nas peripetije na srbsko-kosovski meji ne tičejo, bomo prepričali o nasprotnem: zdaj zdaj se bo tam sesirilo več tovornjakov, naloženih s slovenskim jogurtom. Če se že Slovenci ne moremo odreči dopustu na hrvaški obali, so se Srbi preusmerili na povsem netradicionalne počitniške destinacije … In še o poletnih tegobah s komarji, ki Beograjčanom letos neusmiljeno pijejo kri.
Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.
Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.
Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.
Z našim italijanskim dopisnikom Jankom Petrovcem govorimo o aktualnih temah:
Kdo bo postal novi turški predsednik, bomo izvedeli v drugem krogu; ta bo v nedeljo, 28. maja. Združena opozicija proti trenutnemu predsedniku Erdoganu in njegovi stranki si je sicer obetala še boljši rezultat.
Moskovska vojaška parada ob dnevu zmage je bila letos še posebej varnostno okrepljena, brez občinstva in preletov letal. Ob tem pa so se Rusi spopadali s težavnimi dobavami streliva na fronti v Ukrajini.
Novice in zgodbe iz Urugvaja nas dosežejo le redko, takrat pa so po navadi povezane z njihovo nogometno reprezentanco. Ampak Urugvaj je veliko več od nogometa. Ponaša se z bogato kulturo in prostrano naravo ter velja za Latinsko Švico. (Ne)običajne zgodbe iz Urugvaja v 18. vzporednik dostavlja Maja Ava Žiberna.
Na Kosovu je volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova srbsko prebivalstvo bojkotiralo, udeležili so se jih le dobri trije odstotki volivcev. Razmišljamo, kako neuspešne volitve vplivajo na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, kdo skuša spreminjati stanje v Bosni in Hercegovini ter o velikih srbskih športih klubih in njihovih še večjih dolgovih.
V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.
V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.
Neveljaven email naslov