Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
“Kritiki trdijo, da se Aleksandar Vučić vriva v vse pore države. A vsi vodilni v Srbiji so si poskušali podrediti medije, vplivati na zaposlene v javnem sektorju, ki so pomembna volilna baza. Ti objavljajo tudi fotografije na omrežjih, da so na volitvah glasovali, kakor so obljubili.”
Enaindvajsetega junija bodo v Srbiji parlamentarne volitve. Opozicija temu nasprotuje, pozivali so celo k bojkotu volitev, a tudi različne opozicijske stranke med seboj niso enotne. Če stopimo korak nazaj od dnevnega političnega dogajanja – kakšna je zdaj slika opozicije v Srbiji, bi lahko na volitvah nastopila enotno? In hkrati – v kakšnem položaju je pred volitvami vladna koalicija, v kateri prevladuje Vučićeva SNS?
“To je razdrobljena opozicija, del nje še vedno sedi v parlamentu. Sicer pa te stranke, ki so napovedale bojkot volitev, druži le nasprotovanje predsedniku Vučiću.”
Razdeljenost v Srbiji so odsevali tudi protesti pred parlamentom, o katerih si poročal ta teden. Hkrati so tam protestirali Vučićevi privrženci in nasprotniki, slika je vsaj na prvi pogled delovala kar nekako shizofreno. Podobno je bilo tudi med karanteno, ko so vsak večer na balkonih svoja mnenja izražali tako privrženci kot nasprotniki vlade. Kakšen je bil tvoj občutek, ko si hodil med ljudmi, kaj tako ena kot druga stran pričakuje od vlade in volitev?
“Opozicija trdi, da so tisti, ki pridejo na Vučićeve proteste, pripeljani z avtobusi, da dobijo sendviče in opravijo svojo vlogo. Sicer pa Srbi od protestov ne pričakujejo veliko, mladi odhajajo, ne vidijo perspektive doma. Beograd je bolj razdeljen, na periferiji je volilna baza Vučića, tega karizmatičnega predsednika, močna. Srbi ga imajo radi, ker zna udariti po mizi, je avtoriteta v regiji. Tu se gradijo ceste, prihajajo tuji investitorji, ljudje veliko govorijo o politiki, veliko je protestov, a prave politične alternative ni.”
Srbska vlada si je morda pri prebivalcih Srbije kupila še kakšno točko, saj se je odločila, da bo vsakemu državljanu s stalnim prebivališčem v Srbiji izplačala sto evrov nekakšnega kriznega dodatka. Vsakemu, ki si bo to zaželel, mora od danes to sporočiti po telefonu.
“Zagotovljenih je 520 milijonov evrov iz proračuna. Če parafraziram Vučića: država je v preteklosti delala dobro, zato si to lahko privošči in pomaga ljudem. To je kontroverzen ukrep, označen za volilni bombonček.”
Hitro spreminjajoče se geopolitične okoliščine so Japonsko, državo s tretjim največjim gospodarstvom na svetu, poslale na pot spreminjanja varnostne in zunanje politike. Zdaj država namenja vse več denarja za oboroževanje in spreminjanje svoje vojske, hkrati pa se ukvarja z notranjimi problemi, ki bi v prihodnosti lahko ogrozili uspešnost njenega gospodarstva, predvsem s staranjem prebivalstva. Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo tudi o odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo ter o kitajskem vplivu na vojno v Ukrajini.
Na Dunaju sta, podobno kot v drugih evropskih državah, med najbolj aktualnimi temami inflacija in gospodarski položaj. Spopadajo pa se tudi s hudimi težavami v zdravstvenem sistemu, na vseh področjih jim primanjkuje zdravnikov, zato z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš preverjamo, kako Avstrijci rešujejo svoj zdravstveni sistem in dolge čakalne vrste. Ob tem govorimo tudi o dunajskem stanovanjskem modelu in pogledu slovenske manjšine na izid deželnih volitev na Koroškem.
Medtem ko se pri nas pripravljamo na novo šolsko reformo in zvišanje plač učiteljem, je v Nemčiji stanje v javnem šolstvu katastrofalno. Primanjkuje približno štirinajst tisoč učiteljev, zato učencem odpada pouk, šole so v zelo slabem stanju. V Berlinu zaradi nemogočih razmer učitelji vsak mesec stavkajo dva dneva, v drugih deželah otroke zaradi pomanjkanja učiteljev prerazporejajo tudi v višje ali nižje razrede, snov morajo predelovati sami, zvezni izobraževalni sistem pa se je izkazal za veliko težavo, ki jo bo treba odpraviti. Nemško tožilstvo pa se ukvarja s preiskavo sabotaž na plinovodih Severni tok 1 in 2, nemški strokovnjak za pomorsko varnost, s katerim se je pred dnevi pogovarjala dopisnica Polona Fijavž, je prepričana, da ni šlo za akcijo peščice, ki bi jo izvedli z jadrnice, pač pa za veliko večjo organizacijo, morda državo? Kdo je torej najverjetnejši saboter?
Tudi svežnji protiinflacijskih ukrepov, kot je zadnji, vreden 1,7 milijarde evrov, pa različne enkratne pomoči, ki jih hrvaška vlada namenja prebivalcem, ne lajšajo bistveno vse višjih življenjskih stroškov in ne spreminjajo dolgoletnih demografskih trendov. Nataliteta nezadržno pada, izseljevanje pa se nadaljuje, tako da celo število predstavnikov po volilnih enotah že dlje časa ni sorazmerno s številom prebivalcev. Zato je hrvaško ustavno sodišče zdaj z razveljavitvijo pristojnega zakona zakonodajalce prisililo k iskanju ustreznejših rešitev. Za po njihovem mnenju ustreznejšo ureditev posvetnega družinskega življenja, v kateri bi se ženske spodobneje oblačile, brez izzivanja moških skušnjav, bile bolj predane družini in poslušne možu, ki bi znova postal avtoriteta v krščanski zakonski zvezi, v že 10 hrvaških mestih vsak mesec moli skupina katoliških moških. Njihovi liberalnejši nasprotniki pa svarijo pred poljskim scenarijem, torej manjšanjem pravic žensk in slabšanjem njihovega položaja v družbi.
Z odročne estancije La Josephina ob jezeru San Martin v Patagoniji, iz krajev, ki bi jih lahko hkrati opisali kot raj na Zemlji in kot konec sveta, se oglaša Maja Ava Žiberna. Kot prostovoljka tam v zameno za prenočišče in hrano med drugim kuha, čisti, pospravlja in seka drva, vmes pa raziskuje pisan vsakdan tamkajšnje družbe. Pogovarjamo se o ohranjanju oziroma revitalizaciji flore in favne na velikih kmetijsko-gospodarskih posestvih v Patagoniji, o inflaciji in inovativnih načinih, s katerimi se ljudstvo ob trgovanju na ulici bori proti njej v Argentini, ter o navalu turistov na obe omenjeni območji. Ob raziskovanju vsakdana tamkajšnje družbe je naletela tudi na Slovenca, ki ima zaradi svojih alpinističnih podvigov in izjemne znanstvene kariere v tistih delih Južne Amerike skorajda kulten status.
Ruski napad na Ukrajino je 24. februarja pretresel svet, postavil temelje novi politični ureditvi Evrope in spremenil življenjske poti mnogih ljudi. Ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino preverjamo, kako so se v zadnjem letu razvila življenja in razmisleki naših sogovornikov iz prvih dni vojne. Naši dopisniki po svetu pa razkrivajo, kako je vojna vplivala na vsakdanja življenja ljudi.
V 18. vzporedniku vnovič nastopa milijarder, medijski mogotec in eden najbolj znanih Italijanov Silvio Berlusconi. Razlog je star dva dni, gre pa za to, da ga je še zadnje italijansko sodišče oprostilo v zadnjem od sodnih procesov v zadevi bunga bunga. O tej zgodbi razmišljamo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem, ki povzame tudi stanje v koaliciji pod vodstvom Giorgie Meloni, odnos vlade do javne radiotelevizije RAI in spored letošnjih pustnih karnevalov v Italiji.
Na Balkanu je dogajanje v zadnjih tednih nevihtno. Poleg snežnih neurij smo lahko spremljali tudi grmenje s pretepom v srbskem parlamentu, strele pa švigajo vsepovprek po političnem prizorišču. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kakšne so možnosti za uresničitev evropskega predloga za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom in ali bi lahko tudi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji. Ob tem pogledamo še proti Severni Makedoniji, kjer so odnosi s sosedo Bolgarijo spet zaostreni, in proti Črni gori, kjer politična kriza še vedno hromi normalno delovanje države.
V Združenih državah še vedno odmeva nov primer policijskega nasilja. Po smrti 29-letnega Tyrea Nicholsa, ki ga je brutalno preteplo pet policistov, so vpletene odpustili in jih obtožili umora. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, na kakšen način so odzivi oblasti in javnosti tokrat drugačni kot ob prejšnjih primerih policijskega nasilja. Ob tem preverjamo tudi, ali je ameriška podpora Ukrajini res neomajna, zakaj se ZDA in Evropska unija zapletata v spopad za gospodarsko konkurenčnost in kako visok je kup laži enega izmed kongresnikov.
Nemčija je nepričakovano postala znana kot glavno nahajališče leopardov. Govorimo seveda o tankih leopard in državi, ki je postala glavna protagonistka diplomatskega plesa okrog dobave bojnih tankov Ukrajini. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, zakaj je Nemčija tako dolgo odlašala z odločitvijo glede izvoza tankov, kako razumeti novo nemško vojaško strategijo v okviru dogajanja zadnjih tednov in ali Nemčija še uživa status vodilne sile v Evropski uniji. Ob tem pa pogled usmerjamo tudi na odmevne akcije okolijskih aktivistov v Nemčiji.
V 18. vzporedniku se premikamo proti Kitajski, od koder prihajajo prelomne novice – število prebivalcev je lani prvič po letu 1960 upadlo. Z našo azijsko dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kaj neugodni demografski trendi napovedujejo za gospodarsko prihodnost Kitajske, kako nanjo ta trenutek vpliva epidemija covida po sprostitvi ukrepov in kako se bo virus širil med tradicionalnimi potovanji ob začetku lunarnega novega leta. Ob tem pa tudi o geopolitičnih računicah Japonske in najpomembnejših trendih v letu 2023.
V 18. vzporedniku razmišljamo o izzivih in problemih Evropske unije v letu 2023. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok govorimo o štirih temah, ki bodo nedvomno krojile dogajanje v letu pred nami: o posledicah škandala “Katargate” in ukrepih proti korupciji v evropskih institucijah, o podpori Ukrajini in iskanju možnosti za mir, o evropskem iskanju novih energetskih partnerjev in uvajanju obnovljivih virov ter o širitvi na Zahodni Balkan. O zaveznikih, nasprotnikih, nevarnostih in priložnostih Evropske unije v 2023.
V 18. vzporedniku tokrat obiščemo celino, ki redko zaide na naslovnice slovenskih medijev. Južno Ameriko je v zadnjih letih zajel val političnih sprememb, ob tem pa iz različnih držav poročajo tudi o množičnih in neredko nasilnih protestih. Take novice v zadnjih dneh prihajajo tudi iz Bolivije, kjer se nahaja naša sodelavka Maja Ava Žiberna. Z njo razmišljamo o vzrokih za nasilne proteste v državi, družbeni neenakosti in težkih delovnih razmerah v rudnikih, pa tudi o božičnih običajih, kulinaričnih skrivnostih in potepuških psih.
O božičnem razpoloženju v Rimu, davčnih bombončkih, namenjenih davčnim utajevalcem in samozaposlenim, ki jih italijanska oblast načrtuje v proračunu za prihodnje leto, pa o slovenskih politikih, ki so v teh dneh obiskali Rim, in o načrtih za sodelovanje znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan z italijansko mrežo javnih znanstvenih inštitutov CNR. Z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
V 18. vzporedniku gremo v državo, ki je ta teden doživela bridko razočaranje, že zelo kmalu pa jo čakajo velike spremembe. Hrvaška nogometna reprezentanca je sanje o svetovni prvakinji končala v polfinalu, poraz proti Argentini je za številne zagrete navijače pomenil kar hud šok. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kako so južni sosedje prenesli poraz, hkrati pa gledamo predvsem v bližnjo prihodnost. S prvim januarjem Hrvaška namreč vstopa v schengensko območje in za plačilno sredstvo prevzema evro. Kako bodo te velike spremembe vplivale na Hrvate, kako na slovenske obiskovalce in obmejna območja ter kaj bodo pomenile za gospodarstvo? Sprehodimo pa se tudi skozi praznični Zagreb.
Odpravljamo se v državo, v katero so uprte vse oči nogometnega sveta. V Katarju je v bitki za naslov svetovnega prvaka ostalo še osem reprezentanc, Doha pa je še vedno polna navijačev z vseh celin. Naša sodelavka Mojca Breskvar, ki v Katarju občasno živi in dela že nekaj let, bo z nami razmišljala, kakšno podobo v času prvenstva kaže glavno mesto, kaj vse se je v katarski družbi spremenilo zaradi nogometnega prvenstva, kako kritike iz tujine zaradi delavskih pravic odmevajo na prizorišču in kaj se bo zgodilo, ko bo prvenstva konec? Bo Katar drugačna država ali je šlo le za kratkotrajen kozmetičen popravek?
V 18. vzporedniku smo tokrat dobili posebno gostjo - v studiu se nam je po vrnitvi iz Ukrajine pridružila Manica Janežič Ambrožič. Pred začetkom zime, ki bo za Ukrajince ena najhujših po 2. svetovni vojni, je ekipa RTV Slovenija obiskala Lvov, Kijev, Bučo in Irpinj; mesta, ki so v vojni že veliko pretrpela. Zdaj prebivalce ob ruskem obstreljevanju pestita predvsem mraz in pomanjkanje električne energije. Z Manico Janežič Ambrožič smo razmišljali o tem, kako se prebivalci odzivajo na vsakdanje preizkušnje, kako se med seboj razlikujeta življenje v mestih na zahodu Ukrajine, do katerega ruske sile niso prodrle, in tistih v središču države, iz katerega se je ruska vojska že umaknila. Pa tudi o tem, kako Ukrajinci gledajo v prihodnost.
18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu.
V 18. vzporedniku se obračamo proti Bangkoku, kjer se je začelo srečanje azijsko-pacifiškega gospodarskega združenja. Z dopisnico Karmen Švegl tudi o srečanju G20 na Baliju in razmerah v Tajvanu.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, ki so ves teden preživele v pričakovanju volilnih rezultatov. Na vmesnih volitvah so Američani namreč odločali o sestavi obeh domov kongresa in posledično o tem, kako bo predsednik Joe Biden moral vladati v prihodnjih dveh letih. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, zakaj se ni udejanil napovedani republikanski “rdeči val”, kakšne bodo posledice izida volitev za ameriško politiko in prihodnje volitve, kako so nastopali kandidati s podporo Donalda Trumpa in kako bodo volitve vplivale na nadaljnjo podporo ZDA Ukrajini. Pa tudi o rekordnih loterijskih dobitkih.
Neveljaven email naslov