Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.
"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." – Boštjan Anžin
Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.
Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.
"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."
Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.
Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.
"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."
V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.
"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." – Boštjan Anžin
Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.
Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.
"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."
Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.
Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.
"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."
V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov