Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.
"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." – Boštjan Anžin
Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.
Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.
"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."
Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.
Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.
"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."
V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
Balkan je območje, na katerem se ob začetku poletja hitro spreminja število okuženih s koronavirusom. Različne države pa hkrati sproščajo in zaostrujejo ukrepe. Ob hitrem številu povečevanja okužb se prebivalci več držav odpravljajo tudi na volitve, v Srbiji so jih izvedli prejšnji konec tedna, na Hrvaškem jih načrtujejo za to nedeljo. Poleti bodo volili tudi v Severni Makedoniji in Črni gori, na Kosovu pa so v obdobju prehoda med vladami.
"Včeraj je v Srbiji najbolj razburila odločitev predsednika, da bodo zaprli študentske domove. Takoj po tem so študentje protestirali in že sinoči so mediji začeli poročati, da si je predsednik premislil, da bodo ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov lahko še naprej bivali v študentskih domovih." – Boštjan Anžin
Srbski šolski minister dodatno pojasnjuje, da so bili napačno obveščeni o številu okuženih študentov. Res je okuženih tristo, a le dvajset jih biva v študentskih domovih. Študentje pa kljub temu protestirajo naprej, želijo si brezplačno šolnino za prihodnje študijsko leto, ker pa so še vedno sredi izpitnega obdobja, bodo izpiti od zdaj naprej potekali na daljavo.
Življenje je v Beogradu potekalo že povsem normalno, zelo veliko je bilo druženja, tudi napovedani ukrepi pa niso bili tako drastični, kot so pričakovali. Predsednik Aleksander Vučić sicer pravi, da je želel Beograd zapreti za sedem dni, a se je po posvetu z epidemiologi premislil. Bodo pa od zdaj naprej kaznovani vsi, ki ne bodo nosili maske v zaprtih javnih prostorih.
"Navajeni smo že, da po medijih najprej zaokrožijo bolj drastične različice ukrepov in da smo zvečer pomirjeni, ko nas nagovori predsednik z drugačnimi informacijami."
Predvolilna kampanja v Severni Makedoniji se vrti okoli tega, kdo je kriv, da je tudi tam povečanje števila okužb tako veliko. Gre za podoben sistem, kot ga spremljamo v Srbiji, vse so odprli, slavili zmago nad koronavirusom in vlado, ki je sprejemala ukrepe, razglasili za velikega zmagovalca, na varnost razmer za izvedbo volitev pa so nakazali tudi z odprtjem mej in tem, da lahko v državo vstopa kdor koli.
Meja med Severno Makedonijo in Grčijo je še vedno zaprta, zato bodo letos v zadnji po večini dopustovali Srbi, ki drugam niti ne morejo. Z določenimi dovoljenji sicer lahko gredo na Hrvaško, v Slovenijo in dlje proti severu pa vsaj ta hip ne smejo.
"Dva dni pred vstopom v Grčijo je treba izpolniti obsežen formular. Na koncu vprašalnika vsak morebitni turist dobi posebno kodo, s katero pride na mejni prehod, kjer se potem odločijo, kako naprej."
V regiji vsi s prstom kažejo na Srbijo, da je kriva za povečano število okužb, v vseh državah pa je jasno, da je pred njimi nenavadno turistično poletje.
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov