Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Eksplozija v Bejrutu pokopala veliko globlje težave

14.08.2020

Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.

Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila velik del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v dolgoletni krizi. 2700 ton nepravilno uskladiščenega amonijevega nitrata je popolnoma uničilo pristanišče v Libanonu, prek katerega je v državo prišla večina hrane. Domačini se bojijo pomanjkanja in številni vsak dan protestirajo proti političnim elitam, ki jih krivijo za nastalo situacijo.

"Silovita eksplozija, ki je razdejala Bejrut, nima smisla in je ni mogoče razumeti. Ljudje so prestrašeni in obupani. To eksplozijo vidijo kot znak, da svet, kakršnega so poznali, ne bo nikoli več prišel v ustaljene tirnice." – Karmen Švegl

Libanonci, ki so sicer znani po jekleni volji, se tako soočajo z veliko globljimi težavami od porušenih stavb in uničenih avtomobilov. Gospodarstvo je v hudih težavah in očitno ga politika ne zna rešiti, ljudje stradajo in to je problem. Srednjega razreda v Libanonu skoraj ni. Če so še pred šestimi meseci prebivalci zaslužili 1000 dolarjev na mesec,  njihov zaslužek danes znaša manj kot 200 dolarjev.

"Libanonski funt je vsak dan vreden manj. Za en dolar je trebna odšteti 7300 libanonskih funtov, še pred šestimi meseci jih je bilo dovolj 1500."

Številni državljani so izgubili službo, številni dobivajo le še polovico svoje plače. Ljudje enostavno nimajo nobenega denarja več, zato večinoma le še čakajo na pomoč, ki prihaja iz tujine. Trenutno Libanonci potrebujejo marsikaj, država ni poskrbela niti za strateške rezerve žita. Vsaj mesečno zalogo jim bodo tako omogočili Združeni narodi. V eksploziji je bilo uničene tudi veliko opreme, ki jo bolnišnice v času covida-19 še kako potrebujejo. "Število okužb s  koronavirusom narašča, predvsem zaradi druženja, ki se vzpostavlja ob pomoči na ulicah."

Eksplozija pa je pod sabo pokopala še en razlog za veliko nezadovoljstvo v Libanonu. Od oktobra lani se dogajajo protivladni protesti in nemiri, ki so plod neprevetrenega političnega vzdušja v državi. Že 30 let vladajo celotni družinski klani ljudi, ki so uspeli obdržati vpliv v državi. Izmenjujejo se na političnih stolčkih, predvsem zato, da imajo finančno korist. Zato najbrž vidijo tujo pomoč, ki bi lahko vrnila prebivalstvo na vsaj malo višji nivo življenjskega standarda, kot še posebej donosno.

"Politiki menijo, da se bodo od prihodu tuje finančne pomoči v državo nemiri in protesti pomirili, manj bo jeze. Ljudje so tako revni, tako lačni, da jih bo finančna pomoč vsaj začasno malo pomirila. To je država, ki je zadnjih nekaj desetletij živela od sponzorstva."

 


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Eksplozija v Bejrutu pokopala veliko globlje težave

14.08.2020

Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.

Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila velik del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v dolgoletni krizi. 2700 ton nepravilno uskladiščenega amonijevega nitrata je popolnoma uničilo pristanišče v Libanonu, prek katerega je v državo prišla večina hrane. Domačini se bojijo pomanjkanja in številni vsak dan protestirajo proti političnim elitam, ki jih krivijo za nastalo situacijo.

"Silovita eksplozija, ki je razdejala Bejrut, nima smisla in je ni mogoče razumeti. Ljudje so prestrašeni in obupani. To eksplozijo vidijo kot znak, da svet, kakršnega so poznali, ne bo nikoli več prišel v ustaljene tirnice." – Karmen Švegl

Libanonci, ki so sicer znani po jekleni volji, se tako soočajo z veliko globljimi težavami od porušenih stavb in uničenih avtomobilov. Gospodarstvo je v hudih težavah in očitno ga politika ne zna rešiti, ljudje stradajo in to je problem. Srednjega razreda v Libanonu skoraj ni. Če so še pred šestimi meseci prebivalci zaslužili 1000 dolarjev na mesec,  njihov zaslužek danes znaša manj kot 200 dolarjev.

"Libanonski funt je vsak dan vreden manj. Za en dolar je trebna odšteti 7300 libanonskih funtov, še pred šestimi meseci jih je bilo dovolj 1500."

Številni državljani so izgubili službo, številni dobivajo le še polovico svoje plače. Ljudje enostavno nimajo nobenega denarja več, zato večinoma le še čakajo na pomoč, ki prihaja iz tujine. Trenutno Libanonci potrebujejo marsikaj, država ni poskrbela niti za strateške rezerve žita. Vsaj mesečno zalogo jim bodo tako omogočili Združeni narodi. V eksploziji je bilo uničene tudi veliko opreme, ki jo bolnišnice v času covida-19 še kako potrebujejo. "Število okužb s  koronavirusom narašča, predvsem zaradi druženja, ki se vzpostavlja ob pomoči na ulicah."

Eksplozija pa je pod sabo pokopala še en razlog za veliko nezadovoljstvo v Libanonu. Od oktobra lani se dogajajo protivladni protesti in nemiri, ki so plod neprevetrenega političnega vzdušja v državi. Že 30 let vladajo celotni družinski klani ljudi, ki so uspeli obdržati vpliv v državi. Izmenjujejo se na političnih stolčkih, predvsem zato, da imajo finančno korist. Zato najbrž vidijo tujo pomoč, ki bi lahko vrnila prebivalstvo na vsaj malo višji nivo življenjskega standarda, kot še posebej donosno.

"Politiki menijo, da se bodo od prihodu tuje finančne pomoči v državo nemiri in protesti pomirili, manj bo jeze. Ljudje so tako revni, tako lačni, da jih bo finančna pomoč vsaj začasno malo pomirila. To je država, ki je zadnjih nekaj desetletij živela od sponzorstva."

 


24.03.2015

Edvard Žitnik

Pogovor o aktualnih temah z našim newyorškim dopisnikom.


17.03.2015

Nina Kojima, London

Poklicali smo našo dopisnico iz Londona Nino Kojima.


17.03.2015

Nina Kojima, London

Poklicali smo našo dopisnico iz Londona Nino Kojima.


10.03.2015

Spremenjen politični zemljevid

V 18. vzporednik se z novicami iz Avstrije oglaša Lojze Kos.


10.03.2015

Spremenjen politični zemljevid

V 18. vzporednik se z novicami iz Avstrije oglaša Lojze Kos.


03.03.2015

Vanja Vardjan, Zagreb

V 18. vzporednik se z novicami iz Zagreba oglaša Vanja Vardjan.


24.02.2015

Uroš Lipušček, Peking

Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju . . .


24.02.2015

Uroš Lipušček, Peking

Minuli četrtek so Kitajci vstopili v Novo leto 4712, prav danes pa se praznovanje pomladi zaključuje in življenje se bo vrnilo v stare tirnice. Kitajci sicer letu koze oziroma ovce pripisujejo umirjenost, ki bo po letih svetovne krize blagodejno zavladala tako na političnem kot gospodarskem področju ...


17.02.2015

Karmen Švegl, Bejrut

Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.


10.02.2015

Mojca Širok, Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


03.02.2015

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku se je Nejc Jemec pogovarjal z dopisnico RTV iz Moskve Vlasto Jeseničnik. Osrednja tema pogovora z našo moskovsko dopisnico je bila seveda Ukrajina. V zadnjih mesecih se spopadi ponovno zaostrujejo. “Uporniki so vse bolje oboroženi, v zadnjih mesecih so osvojili veliko ozemlja. Nadzorujejo 300 km meje z Rusijo.”


03.02.2015

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


27.01.2015

Gašper Andrinek, Poljska

Danes mineva 70 let od osvoboditve taborišča smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo 1,1 milijona ljudi. Oświęcim je mestece, ki leži 50 kilometrov od poljskega turističnega središča Krakov. V torek zopet zaseda naslovnice svetovnih medijev zaradi svoje neslavne zgodovine. Svet mesto najbolje prepozna pod imenom Auschwitz. In s tem imenom je povezana ena izmed največjih grozot v zgodovini človeštva.


27.01.2015

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


20.01.2015

Edvard Žitnik

Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike tokrat o praznovanju dneva Martina Luthra Kinga in normalizaciji odnosov ZDA s Kubo.


13.01.2015

Matjaž Trošt, Bruselj

Matjaž Trošt je dogajanje po terorističnem napadu na tednik Charlie Hebdo spremljal v Parizu. V 18. vzporedniku smo se z njim pogovorili tudi o odzivih francoske javnosti in političnih voditeljev na ta napad, jutrišnji številki tednika, ki naj bi vsebovala nove upodobitve Mohameda, simbolični moči satire v Franciji in evropskem kontekstu dogajanja, potegnili pa smo tudi vzporednice z našim prostorom.


06.01.2015

Polona Fijavž, Berlin

Poklicali smo našo dopisnico v Berlinu Polono Fijavž.


06.01.2015

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


30.12.2014

Vanja Vardjan, Zagreb

Pogovarjali smo se z našim dopisnikom s Hrvaške Vanjo Vardjanom.


23.12.2014

Erika Štular, Bruselj

Poklicali smo v Bruselj našo dopisnico Eriko Štular.


Stran 26 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov