Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Eksplozija v Bejrutu pokopala veliko globlje težave

14.08.2020

Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.

Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila velik del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v dolgoletni krizi. 2700 ton nepravilno uskladiščenega amonijevega nitrata je popolnoma uničilo pristanišče v Libanonu, prek katerega je v državo prišla večina hrane. Domačini se bojijo pomanjkanja in številni vsak dan protestirajo proti političnim elitam, ki jih krivijo za nastalo situacijo.

"Silovita eksplozija, ki je razdejala Bejrut, nima smisla in je ni mogoče razumeti. Ljudje so prestrašeni in obupani. To eksplozijo vidijo kot znak, da svet, kakršnega so poznali, ne bo nikoli več prišel v ustaljene tirnice." – Karmen Švegl

Libanonci, ki so sicer znani po jekleni volji, se tako soočajo z veliko globljimi težavami od porušenih stavb in uničenih avtomobilov. Gospodarstvo je v hudih težavah in očitno ga politika ne zna rešiti, ljudje stradajo in to je problem. Srednjega razreda v Libanonu skoraj ni. Če so še pred šestimi meseci prebivalci zaslužili 1000 dolarjev na mesec,  njihov zaslužek danes znaša manj kot 200 dolarjev.

"Libanonski funt je vsak dan vreden manj. Za en dolar je trebna odšteti 7300 libanonskih funtov, še pred šestimi meseci jih je bilo dovolj 1500."

Številni državljani so izgubili službo, številni dobivajo le še polovico svoje plače. Ljudje enostavno nimajo nobenega denarja več, zato večinoma le še čakajo na pomoč, ki prihaja iz tujine. Trenutno Libanonci potrebujejo marsikaj, država ni poskrbela niti za strateške rezerve žita. Vsaj mesečno zalogo jim bodo tako omogočili Združeni narodi. V eksploziji je bilo uničene tudi veliko opreme, ki jo bolnišnice v času covida-19 še kako potrebujejo. "Število okužb s  koronavirusom narašča, predvsem zaradi druženja, ki se vzpostavlja ob pomoči na ulicah."

Eksplozija pa je pod sabo pokopala še en razlog za veliko nezadovoljstvo v Libanonu. Od oktobra lani se dogajajo protivladni protesti in nemiri, ki so plod neprevetrenega političnega vzdušja v državi. Že 30 let vladajo celotni družinski klani ljudi, ki so uspeli obdržati vpliv v državi. Izmenjujejo se na političnih stolčkih, predvsem zato, da imajo finančno korist. Zato najbrž vidijo tujo pomoč, ki bi lahko vrnila prebivalstvo na vsaj malo višji nivo življenjskega standarda, kot še posebej donosno.

"Politiki menijo, da se bodo od prihodu tuje finančne pomoči v državo nemiri in protesti pomirili, manj bo jeze. Ljudje so tako revni, tako lačni, da jih bo finančna pomoč vsaj začasno malo pomirila. To je država, ki je zadnjih nekaj desetletij živela od sponzorstva."

 


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Eksplozija v Bejrutu pokopala veliko globlje težave

14.08.2020

Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.

Eksplozija, ki je prejšnji teden uničila velik del Bejruta, je še dodatno prizadela državo v dolgoletni krizi. 2700 ton nepravilno uskladiščenega amonijevega nitrata je popolnoma uničilo pristanišče v Libanonu, prek katerega je v državo prišla večina hrane. Domačini se bojijo pomanjkanja in številni vsak dan protestirajo proti političnim elitam, ki jih krivijo za nastalo situacijo.

"Silovita eksplozija, ki je razdejala Bejrut, nima smisla in je ni mogoče razumeti. Ljudje so prestrašeni in obupani. To eksplozijo vidijo kot znak, da svet, kakršnega so poznali, ne bo nikoli več prišel v ustaljene tirnice." – Karmen Švegl

Libanonci, ki so sicer znani po jekleni volji, se tako soočajo z veliko globljimi težavami od porušenih stavb in uničenih avtomobilov. Gospodarstvo je v hudih težavah in očitno ga politika ne zna rešiti, ljudje stradajo in to je problem. Srednjega razreda v Libanonu skoraj ni. Če so še pred šestimi meseci prebivalci zaslužili 1000 dolarjev na mesec,  njihov zaslužek danes znaša manj kot 200 dolarjev.

"Libanonski funt je vsak dan vreden manj. Za en dolar je trebna odšteti 7300 libanonskih funtov, še pred šestimi meseci jih je bilo dovolj 1500."

Številni državljani so izgubili službo, številni dobivajo le še polovico svoje plače. Ljudje enostavno nimajo nobenega denarja več, zato večinoma le še čakajo na pomoč, ki prihaja iz tujine. Trenutno Libanonci potrebujejo marsikaj, država ni poskrbela niti za strateške rezerve žita. Vsaj mesečno zalogo jim bodo tako omogočili Združeni narodi. V eksploziji je bilo uničene tudi veliko opreme, ki jo bolnišnice v času covida-19 še kako potrebujejo. "Število okužb s  koronavirusom narašča, predvsem zaradi druženja, ki se vzpostavlja ob pomoči na ulicah."

Eksplozija pa je pod sabo pokopala še en razlog za veliko nezadovoljstvo v Libanonu. Od oktobra lani se dogajajo protivladni protesti in nemiri, ki so plod neprevetrenega političnega vzdušja v državi. Že 30 let vladajo celotni družinski klani ljudi, ki so uspeli obdržati vpliv v državi. Izmenjujejo se na političnih stolčkih, predvsem zato, da imajo finančno korist. Zato najbrž vidijo tujo pomoč, ki bi lahko vrnila prebivalstvo na vsaj malo višji nivo življenjskega standarda, kot še posebej donosno.

"Politiki menijo, da se bodo od prihodu tuje finančne pomoči v državo nemiri in protesti pomirili, manj bo jeze. Ljudje so tako revni, tako lačni, da jih bo finančna pomoč vsaj začasno malo pomirila. To je država, ki je zadnjih nekaj desetletij živela od sponzorstva."

 


02.09.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.09.2014

Dogajanje v Libanonu in regiji

Nejc Jemec je v 18. vzporedniku z dopisnico iz Bližnjega vzhoda Karmen Švegl razpravljal o aktualnih regionalnih temah: napadih islamske milice ISIS, paralelnem življenju beguncev iz Sirije v Beirutu ter tudi odmevni zaroki Georga Clooneyja s pripadnico druzijske manjšine.


26.08.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


26.08.2014

Erika Štular, Bruselj

Po vsaj delnem poletnem zatišju se na parket evropskih soban vračajo politični koraki. Tako bo treba kmalu izbrati ekipo evropskih komisarjev – tema, ki je dodobra zaznamovala slovensko notranjepolitično poletje – Belgija pa svojega predloga sploh še ni posredovala. Ker pa je ta trenutek še pomembnejša evropska zunanja politika, spregovorimo tudi o Ukrajini, Rusiji in sankcijah.


19.08.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


19.08.2014

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Mineva teden, odkar so pred ukrajinsko mejo zaustavili konvoj ruske humanitarne pomoči. Medtem se tudi v Rusiji pojavljajo težnje po federalizaciji – v nedeljo so tamkajšnji policisti zatrli protest za večjo svobodo Sibirije, ruski mediji pa že poročajo o grožnjah z zaostritvijo gospodarskih sankcij proti Zahodu, ki naj bi prizadeli predvsem Nemčijo in Francijo. Učinke odločitve o prenehanju uvažanja hrane v Rusijo domačini že čutijo.


12.08.2014

Uroš Lipušček, Kitajska

Uroš Lipušček, Kitajska (o življenju v kitajski prestolnici Peking, o tem, da tamkajšnji politiki ne poznajo počitnic že odkar so uveljavili nekakšen »komunizem odprtih žepov«, in tudi o tem, da Kitajska na več frontah bojuje notranjo vojno…)


05.08.2014

Boštjan Anžin, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


05.08.2014

Boštjan Anžin, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


29.07.2014

Vanja Vardjan, Zagreb

Tudi južni sosedje se na prelomu glavne poletne turistične sezone ne morejo pohvaliti z dosedanjimi rezultati najpomembnejše gospodarske panoge. Turistični delavci so seveda takoj prepoznali priročnega grešnega kozla v kislem vremenu, na obisk gostov iz tujine pa prav nič blagodejno ne vplivajo niti novinarska poročila o čudnem odnosu tamkajšnjih gostincev, ki pretepajo svoje goste že ob najmanjšem nesporazumu. Obisk je sicer zaradi vremena nižji predvsem v kampih in apartmajih, hoteli beležijo enako zasedenost kot v lanski sezoni.


22.07.2014

Nina Kojima, London

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


08.07.2014

Mojca Širok, Rim

Naša rimska dopisnica se je vrnila iz Buenos Airesa, kjer je raziskovala življenje papeža Frančiška. V Vatikanu pa odmeva letno poročilo tamkajšnje banke, ki zanika, da so v letu 2013 s posojilom podprli mariborsko nadškofijo.


08.07.2014

Mojca Širok - Rim

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


01.07.2014

Igor E. Bergant, Brazilija

Svetovno prvenstvo v nogometu, predvsem pa obšportno dogajanje, v Braziliji spremlja tudi Igor E. Bergant. V 18. vzporedniku se tako seveda ne bomo izognili športu, ki ga v teh tednih podnevi in ponoči, odvisno od časovnega pasu, spremlja praktično ves planet. Je pa naš televizijski kolega spregovoril tudi o političnih dimenzijah mundiala, gospodarskih perspektivah Brazilije in raznolikosti družbe, ki razumljivo presega nogomet, karnevale in sambo.


24.06.2014

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Čeprav se nogometno svetovno prvenstvo še zdaleč ni zaključilo, s kotičkom očesa že pogledujemo proti državi gostiteljici prihodnjega prvenstva. “18% Rusov pričakuje zmago, mislim pa, da se bo Rusija hitro poslovila. Ampak, ima pa Rusija absolutno dovolj denarja kot gostiteljica naslednjega svetovnega prvenstva v nogometu. Imetnikom vstopnic bodo omogočili zastonj prevoze od prizorišča do prizorišča”


17.06.2014

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


17.06.2014

Uroš Lipušček, Peking

Kitajski vrh se med obiskom Evrope dogovarja za milijardne investicije, doma pa v imenu boja proti terorizmu izvajajo množične usmrtitve. O aktualnem dogajanju v zvezi s krizo v Iraku z dopisnikom Urošem Lipuščkom.


10.06.2014

Boštjan Anžin, Berlin

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


03.06.2014

Edvard Žitnik, New York - ZDA

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


03.06.2014

Edvard Žitnik, ZDA

Edvard Žitnik se je iz ZDA oglasil le dan po ponovnih polemikah o Edwardu Snowdnu, za katerega pravi, da ni le navadna nadloga, ampak je o svojih dejanjih zelo trezno razmislil.


Stran 28 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov