Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
V Nemčiji, ki je peta država na svetu po številu potrjenih okužb s koronavirusom, se vlada z množico ukrepov bori proti epidemiji, več kot 80 milijonov prebivalcev mora povečini ostajati doma. A medtem ko večina vlad po svetu uvaja prisilen nadzor nad lokacijami telefonov in druge oblike nadzora gibanja državljanov, so se v Nemčiji odločili za poskus, ki bi vzpodbudil prostovoljno sodelovanje državljanov pri gradnji podatkovnih zbirk. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o nemškem pristopu k informacijski bitki proti virusu, o nadzoru omejitev gibanja in o moči udarca, ki ga bo zaradi epidemije utrpelo nemško gospodarstvo. Pa tudi o koronazabavah v Berlinu.
V 18. vzporedniku gledamo proti kriznim žariščem na Bližnjem vzhodu in se sprašujemo, kako ranljiva so v času epidemije koronavirusa begunska taborišča in kako ogrožene od vojn razrušene države. Kako se lahko na večjo epidemijo odzovejo Sirija, Irak, Jemen ali Gaza, jim grozi nova humanitarna kriza? Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o higienskih razmerah v prenapolnjenih begunskih taboriščih, zdravstvenih zmogljivostih za oskrbo obolelih in zmožnostih preventivnega ukrepanja v državah s stotisoči zaradi vojn razseljenih oseb.
V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti vzhodu, natančneje proti največji državi na svetu, ki se je znašla v vrtincu sprememb, ki jo bodo zaznamovale v prihodnosti. Rusija v teh dneh ni le pod vplivom epidemije koronavirusa, ki se zaenkrat širi v manjšem obsegu kot v srednje- in zahodnoevropskih državah, zaradi nizkih cen nafte ji grozijo tudi velike gospodarske težave in obsežen proračunski primanjkljaj, obenem pa sprejemajo novo ustavo, ki bi predsedniku Putinu omogočila, da na oblasti ostane do leta 2036. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruskih ukrepih proti širitvi virusa, gospodarskih posledicah epidemije in novi politični krajini, ki jo prinaša sprememba ustave.
Po uradni razglasitvi pandemije, njeno žarišče je trenutno v Evropi, se celina sprašuje, kako naj se odzove na krizne razmere. Okužene so odkrili že v vseh evropskih državah, Evropska unija je sprostila 25 milijard evrov pomoči gospodarstvu, pojavljajo pa se vprašanja o solidarnosti med državami. Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako je unija pripravljena na zdravstveno krizo.
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Avstrija je sredi zimske turistične sezone potrdila prve primere obolelelih za novim koronavirusom in zaradi vsesplošne zaskrbljenosti je nova vlada že dobila na mizo prvo nepričakovano krizo. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo o tem, kako uspešna je bila za zdaj turistična sezona na smučiščih, ali bi jo lahko ogrozil tudi izbruh koronavirusa in kako se na prvo krizo odziva nova avstrijska vlada Ljudske stranke in Zelenih. Slišali bomo tudi, kakšne stereotipe o Slovencih poznajo Avstrijci.
V Iranu potekajo parlamentarne volitve, a zaradi koronavirusa bo veliko volivcev, ki so tudi sicer razočarani nad svojimi politiki, ostalo doma.
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Pred začetkom znamenitega karnevala je v Benetkah zaradi jesenske visoke plime, ki je povzročila veliko škode, turistov občutno manj, približno 45 odstotkov manj kot lani v tem času. Turistov je ravno dovolj, da ulice niso prazne, povsod pa že potekajo priprave na karneval, ki se uradno začne jutri zvečer, trajal pa bo več tednov.
Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
Po zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu, ki jih je sprožil ameriški atentat na iranskega generala Solejmanija, tudi Rusija razmišlja, da so njeni interesi na Bližnjem vzhodu ogroženi. Hkrati pa se premiki dogajajo tudi na fronti, ki je moskovskim oblastem precej bližja – v zadnjih tednih so z ukrajinskimi oblastmi sklenili nekaj dogovorov, ki so pripeljali do izmenjave ujetnikov in pomiritve razmer na vzhodu Ukrajine. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kaj za prihodnost Ukrajine pomenijo premiki v odnosih z Rusijo, kako Rusi širijo svoj vpliv z energetsko diplomacijo in kakšno vlogo lahko v bližnjevzhodnem konfliktu odigra predsednik Putin s svojimi zavezniki.
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Neveljaven email naslov