Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Neveljaven email naslov