Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Glede na vse višje število okuženih v Bruslju se pod vprašaj postavlja tudi delovanje evropskih institucij v Bruslju. Belgija je na rdečih seznamih mnogih držav, tudi Slovenije. Delo zato še vedno poteka kombinirano. 20 odstotkov zaposlenih je na delovnih mestih, ostali so doma in delujejo po principu rotacije. Tudi novinarsko delo je drugačno.
"Z mojega novinarskega stališča se mi zdi, da evropskim institucijam ustreza distanca, da nimajo novinarjev ves čas pod nogami. Veliko manj ugodno je za nas, da imamo vse preko videokonferenc." – Mojca Širok
Evropski svet se je tako ta teden sestal prek videokonference, tema pa je bila v zadnjih tednih zelo izpostavljena politična kriza v Belorusiji zaradi izida predsedniških volitev. Stališče voditeljev držav EU je predstavil predsednik sveta Charles Michel.
"Volitve v Belorusiji niso bile niti svobodne niti poštene in niso ustrezale mednarodnim standardom. Ne priznavamo rezultatov, ki so jih predstavile beloruske oblasti. Nasilje nad miroljubnimi protestniki je bilo šokantno in nesprejemljivo." – Charles Michel
Voditelji EU so sprejeli sankcije proti posameznikom, ne pa tudi proti državi. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je seveda ostro odzval, da gre za tuje vmešavanje v notranje zadeve. Evropski voditelji so se pri soočanju z belorusko politično krizo odločili za taktiko gromkih besed, a velike previdnosti.
"Občutek imam, da gre za klasično hojo po jajcih. Vse oči so uprte v ravnanje in morebiten odziv ruskega predsednika Putina." – Mojca Širok
Ob vseh letošnjih krizah, ki jih lahko spremljamo po svetu, se tista najbolj izpostavljena kriza leta 2019 zdi že skorajda popolnoma pozabljena – Brexit. A ta zgodba še ni končana, pogajanja o trgovinskem sporazumu med Združenim kraljestvom in EU še vedno potekajo, dogovor pa bodo morali skleniti že v nekaj mesecih. Pogajanja so čez celotno poletje popolnoma zastala, pove Mojca Širok. "Ni prišlo do nobenega napredka in dogovor se zdi skoraj nemogoče doseči. A ura tiktaka."
Mednarodni odnosi so napeti, preden se začne jesensko soočanje z gospodarskimi posledicami krize, pa Mojca Širok izpostavlja svoj vidik o (ne)enotnosti Evropske unije.
"Enotnosti držav članic nikoli ne bo in niti ni potrebna. Evropska unija je forum in tako predstavlja nadzorovano neenotnost. Vedno je bolje nasprotovati znotraj demokratičnih institucij. Evropa ne potrebuje popolne politične ali ideološke enotnosti. Potrebuje pa razpravo znotraj nekega kroga, kjer se oblikujejo rešitve, čeprav te niso vedno celostne."
“V Berlinu so s 1. majem povsem prepovedali oddajanje stanovanj prek Airbnb. Za vsako oddajanje je zdaj potrebno potrdilo,” poroča naša nemška dopisnica Polona Fijavž. Odločitev za zdaj velja samo za Berlin, kjer so najemniki zelo zaščiteni, lastniki jih morajo o izselitvi obvestiti dve leti prej. Zaradi oddajanja stanovanj v turistične namene so cene začele naraščati, zato so se odločili za omejitve.
V Rim smo poklicali našo dopisnico Mojco Širok. Mesto trenutno praktično nima župana, ampak upravitelja, zato veliko stvari ni najbolje organiziranih. Dolgovi rimske občine znašajo kar 20 milijard evrov!
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Grčiji se je danes številka beguncev povzpela na več kot 54 tisoč. Gašper Andrinek se je oglasil iz otoka Hios, ki leži v bližini turške obale južno od otoka Lesbos. Na otoku so trije begunski centri, kjer veliko število ljudi prebiva v slabih razmerah. “Center je praktično nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v hali, kjer so jih predelovali. Kupi smeti so še vedno tam.”
Še med preštevanjem uradnih rezultatov predčasnih srbskih volitev, na katerih je pričakovano zmagal dosedanji premier Vučić, smo se pogovarjali o prihodnji proevropski in proruski usmeritvi te vplivne balkanske države: “Vse skupaj je bilo zelo bizarno, ob 22-ih zvečer še ni bilo nič, ob dveh zjutraj smo izvedeli, da bo strank 7.”
Prihajajoč naravnost z največje kitajske znamenitosti se je v 18. vzporednik oglasil Uroš Lipušček. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o še svežih vtisih z Zidu, pa o praznovanju letošnjega 1. maja – kot ga v zadnjem času doživljajo tamkajšnji delavci v deklarativnem komunizmu in praktičnem turbokapitalizmu. Z enim samim dnevom zamika pa smo slišali kakšne podrobnosti o rezultatih testiranja prvega kitajskega električnega avtomobila.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Afera #PanamaPapers odmeva tudi v Avstriji, od koder se je oglasil Lojze Kos. Tam je ta tema še bolj izpostavljena, pravi, ker Avstrijcem ni tuja. “Avstrija je bila dolga leta zaradi svoje bančne tajnosti pralnica predvsem ruskega mafijskega denarja.”
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Zagreba, Tanja Borčič Bernard.
Naš dopisnik iz Združenih držav Amerike o aktualnem dogajanju, ki ga že dlje časa zaznamujejo predvolilne aktivnosti.
V prestolnem Bruslju zadnje čase tipaje doživljajo vso bridkost črkarske pravde: al’prav se piše grexit ali brexit? Slovenci smo že pred skoraj dvema stoletjema spoznavali usodne razlike v eni sami zamenjani črki. Zdaj so na istem še stare zahodne demokracije z monarhijo ali brez: ali je bolje iz idilične evropske družine nagnati tistega, ki si želi ostati, ali v njej za vsako ceno zadržati onega, ki si na vse kriplje prizadeva oditi?
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na drugi dan kitajskega novega leta, ki ga bodo med veličastnim praznovanjem pomladi tokrat posvetili horoskopskemu znamenju opice, smo se v 18. vzporedniku pogovorili z Urošem Lipuščkom. V Pekingu vedo povedati, da leto opic predstavlja čas izvirnosti, prilagodljivosti, živahnosti in zabavnosti – to pa so vrline , ki jih zadnja leta pogrešajo tudi najbolj razvite države na svetu …
Damjan Zorc je v 18. vzporedniku poklical dopisnico iz Londona Nino Kojima. Pogovarjala sta se o temah, ki so trenutno v ospredju na Otoku.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov