Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.
"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." – Boštjan Anžin
Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.
"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin
Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev.
"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin
Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.
"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." – Boštjan Anžin
Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.
"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin
Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev.
"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin
Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.
Tanja Borčič Bernard se je javila iz Zagreba, kjer so preteklo soboto potekali najbolj množični protesti proti covidnim ukrepom. Izpostavlja tudi politične pritiske na novinarje in nezaupanje v politiko in pravosodje.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti Balkanu, ki se ponovno sooča z družbeno-političnimi pretresi, ki bi lahko zamajali stabilnost držav v regiji. V Srbiji, Romuniji in Bolgariji se soočajo s hudim valom okužb, zaradi kritičnih razmer je Bolgarija celo zaprosila za pomoč EU. V Makedoniji se vlada po porazu socialdemokratov na lokalnih volitvah sooča z nezaupnico. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini, ki ji po opozorilih številnih svetovnih diplomatov grozi celo razpad. Zaradi pritiskov voditeljev bosanskih Srbov se je ponovno znašla pred vprašanjem, kako naprej.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o volitvah, podnebni konferenci COP26, načrtovanih svežnjih vlaganj v socialo in okoljske prilagoditve, reformah policije in negotovem trgu delovne sile.
Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom.
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o pomenu neodvisnega časnika Nova Gazeta, vplivu nove zasedbe v dumi na svobodo izražanja, rekordih števila umrlih za covidom-19 in regiji Amur.
Ali bodo obljube evropskih voditeljev na Balkan prinesle kaj več optimizma glede pridruževanja EU, katere države so z njimi zadovoljne in katere ne?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o barvni kombinaciji nove koalicije, želji po spremembah med mladimi in referendumu o stanovanjski politiki.
V Italiji so v ospredju gospodarske teme. Od ukinitve letalskega prevoznika Alitalia in ustanovitve nove letalske družbe pa do uveljavljanja pogoja PCT.
Po turistični sezoni se odpravljamo na Hrvaško. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard se učeno sprašujemo, kakšni so rezultati letošnjega poletja in kako bodo vplivali na pobiranje gospodarstva.
Dopisnik Andrej Stopar o čustvenem odnosu Američanov do tragedije 11. 9., posledicah napada na dvojčka, učinkih dvajsetletne vojne proti terorizmu v Afganistanu in orkanu Ida.
Kako se Evropska unija spopada z vprašanje afganistanskih prebežnikov, na kakšne načine jim (ne) misli pomagati in kje v Evropi rastejo nove ograje na mejah?
Neveljaven email naslov