Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Beograd

04.09.2020

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.

V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.

"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." Boštjan Anžin

Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.

"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin

Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev

"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin

Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Beograd

04.09.2020

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.

V Črni gori so na nedeljskih parlamentarnih volitvah opozicijske stranke prvič dobile več glasov od Demokratične stranke socialistov, ki vlada že od leta 1991. Njen voditelj predsednik Milo Đukanović je poraz priznal, a sestava prihodnje vlade je še nejasna. Pot do nove vlade ne bo lahka, saj je opozicija zelo razdeljena.

"Đukanovića ne moremo čisto odpisati. Računa na to, da trem strankam, ki so v osnovi koalicije, ne bo uspelo. Po eni strani imamo izrazito prosrbsko, po drugi pa proevropsko strujo. Glavni cilji te so spoštovanje do zdaj sprejetih mednarodnih sporazumov, reševanje problema članstva v Natu, ker o tem niso nikoli imeli referenduma, in zaveza k pogajanjem z Evropsko unijo. Sestaviti želijo vlado strokovnjakov, ki bo Črno goro izvlekla iz krize. Zavzemajo se za demokratizacijo in evropeizacijo ter za odpravo korupcije in kriminala, ki ju očitajo Milu Đukanoviću in celotni stranki socialistov, ki so s Črno goro ravnali kot z družinskim podjetjem." Boštjan Anžin

Na včerajšnjih pogovorih v Beli hiši naj bi sosednji državi Srbija in Kosovo dosegli napredek na področju gospodarskih odnosov. Danes bodo ob prisotnosti Donalda Trumpa podpisali gospodarski sporazum, a brez zapletov spet ni šlo. Sporen je bil eden od členov sporazuma.

"Vsi čakamo, kakšen bo na koncu ta sporazum, ki je za zdaj še zelo skrivnosten. Šlo naj bi predvsem za vzpostavitev letalske, železniške in avtocestne povezave, o čemer so se pogovarjali že na prejšnjih sestankih. Srbska stran je rekla, da se ne bo pogovarjala o kakršnem koli priznanju Kosova. Na drugi strani imamo kosovsko stran, ki pravi, da je edini končni sporazum med Kosovom in Srbijo medsebojno priznanje. Bomo videli, koliko bo sporazum sicer presegel gospodarski del, ki ga sicer načeloma prepuščajo Bruslju." – Boštjan Anžin

Resna politična kriza se dogaja tudi v Bolgariji, kjer so se dvomesečni protesti proti vladi sprevrgli v spopade s policijo. Ranjenih je več kot sto ljudi, a premier Bojko Borisov odstop zavrača. Vlado k odstopu poziva tudi predsednik Bolgarije Rumen Radev

"Odstop pričakujejo zaradi korupcije, povezanosti oligarhov in generalnega tožilstva. Vladajoča stranka komentira, da gre za pritiske, a ne razmišlja o odstopu, ker bi po tem tudi vsaka naslednja vlada morala odstopiti, če bi tako zahtevalo kriminalno podzemlje." – Boštjan Anžin

Protesti potekajo 57. dan. Protestniki ne želijo oditi nikamor, dokler zdajšnja vlada ne odstopi in lahko gredo na predčasne volitve, premier Bojko Borisov pa zagotavlja, da tudi on ne gre nikamor. Svoj čas si želi pridobiti z rekonstrukcijo vlade, prizadeva si tudi za spremembo ustave, med drugim je sprožil postopek, s katerim bi podaljšal obdobje, znotraj katerega bi se zdajšnji protesti pomirili.


27.08.2021

Petra Kos Gnamuš, Avstrija

Dopisnica Petra Kos Gnamuš o avstrijskih pravilih v novem šolskem letu, odzivih glede gradnje drugega bloka krške nuklearke in o kritični javnosti zaradi izgona beguncev-


20.08.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Dopisnica Karmen Švegl o tem, da bodo Talibani kmalu imeli proste roke in zagotovo ne bodo kar tako prizanesli ljudem, proti katerim so se borili zadnjih 20 let.


13.08.2021

Polona Fijavž, Berlin

Precepljenih je 62 odstotkov prebivalcev, tudi med učitelji je bistveno višja precepljenost kot v Sloveniji, pravi naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž.


23.07.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Kako po arabskem svetu odmeva razkritje, da vohunski program izraelskega podjetja NSO Group uporabljajo tudi številne zalivske države in kako močno je covid-19 vernikom otežil tradicionalno vsakoletno romanje v Meko?


16.07.2021

Boštjan Anžin, Beograd

Naš beograjski dopisnik Boštjan Anžin tokrat o tem, da se kljub obilici cepiv v Srbiji za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, zlasti mladih, o prvih potezah Slavija Trifonova, relativnega zmagovalca na predčasnih volitvah v Bolgariji, ter o množičnem dopustovanju Srbov v Albaniji.


09.07.2021

Janko Petrovec, Rim

Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.


02.07.2021

Igor Jurič, Bruselj

Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.


25.06.2021

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?


18.06.2021

Andrej Stopar, Washington

O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.


11.06.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.


04.06.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?


28.05.2021

Igor Jurič, Bruselj

Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije


21.05.2021

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.


14.05.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.


07.05.2021

Boštjan Anžin, Beograd

Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.


30.04.2021

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.


23.04.2021

Polona Fijavž, Berlin

V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.


16.04.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.


09.04.2021

Andrej Stopar, Washington

V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.


02.04.2021

Janko Petrovec, Rim

Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?


Stran 9 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov