Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.

Rusija ima eno najvišjih stopenj okužb s koronavirusom na svetu, doslej se je okužilo že približno 3,5 milijona prebivalcev, a v zadnjih dneh lahko beremo o zmanjševanju števila okužb. Lahko zasledimo tudi trikratne razlike v podatkih o številu umrlih.

"V Rusiji je odprto skoraj vse, restavracije, gledališča, koncertne dvorane, bazeni in fitnesi. Nekatere omejitve veljajo v gledališčih in kinodvoranah. V primerjavi z evropskimi državami Rusi živijo bolj ali manj normalno. Glede števila umrlih za covidom-19 pa se podatki Operativnega štaba za boj proti koronavirusu in ruskega Statističnega urada močno razlikujejo. Po podatkih prvega je zaradi covida-19 umrlo več kot 64.ooo ljudi, medtem pa Statistični urad navaja podatek, da je od lanskega januarja do novembra v Rusiji umrlo skoraj 230.000 ljudi več kot v enakem obdobju leta 2019." – Vlasta Jeseničnik 

Eden večjih dogodkov v letošnjem letu bodo nedvomno tudi parlamentarne volitve. To bo že drugič med epidemijo, da se bodo Rusi odpravili na volišča, lani so glasovali na referendumu o spremembah ustave. Putin si je s tem omogočil vztrajanje na položaju še globoko v 30. leta. Volitve zaznamuje tudi nedavna zastrupitev enega izmed najpomembnejših osebnosti ruske opozicije Alekseja Navalnega. Za zastrupitev Navalni obtožuje Putina in trdi, da ima za to tudi dokaze. Kako pa je zastrupitev vplivala na razporeditev moči v Rusiji?

"Zastrupitev Alekseja Navalnega je bila za njegove privržence velik šok, a opozicija po tem ni stopila skupaj. Na politično moč tako nima velikega vpliva."

V zadnjem času je bilo manj izpostavljeno dogajanje v Belorusiji, kjer še vedno potekajo protesti po sporih predsedniških volitvah, na katerih je zmago razglasil dolgoletni voditelj Aleksander Lukašenko in jih EU ne priznava za legitimne. Lukašenko je zdaj napovedal spremembe ustave in ob tem tudi glasovanje na referendumu.

"Opozicija poudarja, da Lukašenku ne gre zaupati. Gre za avtoritarnega voditelja, ki državo vodi že več kot četrt stoletja. Lukašenko nikoli ne pove, kakšne naj bi bile dejanske spremembe ustave. Pri tem je ključno vprašanje, kako se bo spremenilo razmerje moči med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Več kot očitno je, da si kupuje čas, saj se protestov v zadnjih mesecih udeležuje malo ljudi."