Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.

Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. Mojca Širok pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.

"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."

Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.

Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vprašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo. 

Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?

"Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."