Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. Mojca Širok pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.
"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."
Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.
Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vprašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo.
Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?
"Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glavno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito, prav tako cepljenje poteka prepočasi. Mojca Širok pojasnjuje, da je pomembno poudariti, da Bruselj pri cepljenju evropskih državljanov nima nič, samo to, da je podpisal skupno pogodbo za nakup cepiv. Samo cepljenje je izrazito v domenah držav članic, kako ga bodo organizirale. Na repu je Nizozemska, ki je sicer peto najmočnejše gospodarstvo, kar pomeni, da cepilne strategije nimajo velikih povezav s tem, ali si velik, majhen, bogat, ampak kako imaš organizirano primarno raven zdravja.
"Proizvodnih zmogljivosti ni dovolj za tako masovno proizvodnjo cepiva. Čeprav bi se morale tudi pri tem vprašanju države članice vprašati, zakaj je tako, kdo je v zadnjih letih, desetletjih omogočil, da se je industrija selila iz Evrope."
Veliko polemik je še vedno tudi glede cepilnih potnih listov.
Kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev? Po brexitu je število poslancev v EU-parlamentu 795, Evropska ljudska stranka jih ima brez Fidesza 175, druga največja poslanska skupina pa jih ima 147. Zato razlik v razmerjih moči ne bo, je pa vprašanje, kam se bodo umestili Fideszovi poslanci, ker bo to veliko pomenilo tudi za njihovo politično profilacijo.
Kakšna je zdajšnja podoba Slovenije v Bruslju pred prihajajočim predsedovanjem EU?
"Definitivno Slovenija v zadnjih tednih v Bruslju vzbuja veliko pozornosti, in to ne samo zaradi prihajajočega predsedovanja EU, ki ga bo prevzela 1. julija."
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se iz bele in praznične Moskve oglaša dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Kitajska velemesta se vse bolj dušijo v smogu, še dosti hujše okoljske zagate pa daljnovzhodni velikanki grozijo ob koncu 21. stoletja. Po novi znanstveni študiji o pregrevanju ozračja bo takrat velik del Kitajske pod vodo, druge dele pa bo prizadela huda suša. Več Uroš Lipušček.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček se je iz Pekinga javil sredi kitajskega zlatega tedna, največjega praznika, s katerim se spominjajo ustanovitve Ljudske republike Kitajske. “Teden dni ljudje ne delajo, vsaj ves javni sektor, nekatere privatne tovarne vseeno obratujejo.” Sicer pa se v Pekingu spopadajo s težavo, ki so se je skoraj že privadili – s hudim smogom. Onesnaženje zraka je ena izmed tematik, s katero so se oblasti začele intenzivno ukvarjati, a do znatnega izboljšanja zraka je še vsaj 10 do 15 let. Močno odmevajo tudi Nobelove nagrade, saj je ena izmed prejemnic nagrade za medicino Kitajka JouJou Tu, ki je odkrila zdravilo, ki znižuje stopnjo smrtnosti pri bolnikih z malarijo.
Več kot 230.000 prebežnikov je samo v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. A zadnje dni bolj kot begunska problematika nemške medije zaposluje afera ‘dieselgate’ – nemški avtomobilistični gigant je s svojimi dejanji močno pretresel ne samo temelje Volkswagna, ampak celotne nemške avtomobilistične industrije. In ko je zamajano zaupanje v vsemogočni nemški avto je mogoče vse.
Evropska unija kljub več mesecev trajajoči begunski krizi in izzivom, ki jih prinaša, ni našla zanesljivih in dolgoročnih rešitev. Še več: države v jugovzhodni Evropi se vsaka po svoje lotevajo težav: Madžarska s postavljanjem žičnatih ograj, Hrvaška s preusmerjanjem beguncev proti schengenskim mejam in tako naprej. Države na Balkanu druga drugo obtožujejo neprimernega ravnanja in grozijo s sankcijami. Ali bo kaj drugače po torkovem srečanju notranjih ministrov v Bruslju in po vrhu šefov držav dan pozneje? Pa tudi o Grčiji po volitvah in o začetku šolskega leta v Belgiji smo se pogovarjali z našim dopisnikom Matjažem Troštom.
Neveljaven email naslov