Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

29.10.2021

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.

18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.

  • "Čeprav si Biden prizadeva dobesedno prepojiti ameriško gospodarstvo, strateško načrtovanje in zunanjo politiko z okoljskimi prizadevanji, domača opozicija grozi, da bo ameriški odnos do tega ciklične narave. Pri nekaterih administracijah prednostna naloga, pri drugih odrinjena v pozabo. Kar pa za planet, ki nima strankarske izkaznice, ni prav blagodejna napoved." - Andrej Stopar, Washington
  • "V Rusiji okoljevarstveniki opozarjajo na taljenje permafrosta, ki pokriva kar 65% ozemlja države. Podaljšuje se sezona gozdnih požarov. Letos je v Rusiji zgorelo več kot 18 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih." - Vlasta Jeseničnik, Moskva
  • "Tudi države, ki živijo od nafte in plina, načrtujejo ukrepe. Savdska Arabija napoveduje, da bo do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida." - Karmen Švegl, Bližnji vzhod
  • "Podnebne zaveze Evropske unije največ težav povzročajo članicam, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, med najglasnejšimi pa sta Poljska in Madžarska." Mojca Širok, Bruselj
  • "Francoski zakon predvideva, da bodo morali od leta 2023 na novih poslovnih in industrijskih objektih s streho nad 500 oziroma 1000 kvadratnih metrov vsaj 30% prekriti s sončnimi celicami, leto kasneje bo podoben ukrep veljal tudi za nova podobno velika parkirišča." - Igor Jurič, Bruselj
  • "Italijanski vremenoslovci so od začetka leta našteli 1600 ekstremnih vremenskih dogodkov, kar je dvakrat toliko kot v lanskem letu." - Janko Petrovec, Rim
  • "Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov." - Petra Kos Gnamuš, Dunaj
  • "Balkanska mesta so tudi med svetovnimi rekorderji, ko gre za onesnaženost zraka, v teh dneh je to Beograd. Vladajoči politiki v glavnem govorijo, da gre za ustvarjanje panike, da je težavnih le nekaj dni na leto in čakajo, da zapiha 'košava'." - Boštjan Anžin, Beograd
  • "Na Jadranu lahko konca tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine, po optimističnem scenariju, do 50 cm, opozarja dr. Ivan Guttler iz hidrometeorološkega zavoda." - Tanja Borčić Bernard, Zagreb


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

29.10.2021

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.

18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.

  • "Čeprav si Biden prizadeva dobesedno prepojiti ameriško gospodarstvo, strateško načrtovanje in zunanjo politiko z okoljskimi prizadevanji, domača opozicija grozi, da bo ameriški odnos do tega ciklične narave. Pri nekaterih administracijah prednostna naloga, pri drugih odrinjena v pozabo. Kar pa za planet, ki nima strankarske izkaznice, ni prav blagodejna napoved." - Andrej Stopar, Washington
  • "V Rusiji okoljevarstveniki opozarjajo na taljenje permafrosta, ki pokriva kar 65% ozemlja države. Podaljšuje se sezona gozdnih požarov. Letos je v Rusiji zgorelo več kot 18 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih." - Vlasta Jeseničnik, Moskva
  • "Tudi države, ki živijo od nafte in plina, načrtujejo ukrepe. Savdska Arabija napoveduje, da bo do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida." - Karmen Švegl, Bližnji vzhod
  • "Podnebne zaveze Evropske unije največ težav povzročajo članicam, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, med najglasnejšimi pa sta Poljska in Madžarska." Mojca Širok, Bruselj
  • "Francoski zakon predvideva, da bodo morali od leta 2023 na novih poslovnih in industrijskih objektih s streho nad 500 oziroma 1000 kvadratnih metrov vsaj 30% prekriti s sončnimi celicami, leto kasneje bo podoben ukrep veljal tudi za nova podobno velika parkirišča." - Igor Jurič, Bruselj
  • "Italijanski vremenoslovci so od začetka leta našteli 1600 ekstremnih vremenskih dogodkov, kar je dvakrat toliko kot v lanskem letu." - Janko Petrovec, Rim
  • "Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov." - Petra Kos Gnamuš, Dunaj
  • "Balkanska mesta so tudi med svetovnimi rekorderji, ko gre za onesnaženost zraka, v teh dneh je to Beograd. Vladajoči politiki v glavnem govorijo, da gre za ustvarjanje panike, da je težavnih le nekaj dni na leto in čakajo, da zapiha 'košava'." - Boštjan Anžin, Beograd
  • "Na Jadranu lahko konca tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine, po optimističnem scenariju, do 50 cm, opozarja dr. Ivan Guttler iz hidrometeorološkega zavoda." - Tanja Borčić Bernard, Zagreb


27.12.2019

Igor Jurič, Bruselj

Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.


20.12.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.


13.12.2019

Brexit je po suvereni zmagi konservativcev neizbežen

Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.


06.12.2019

Andrej Stopar, Washington

Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.


29.11.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.


22.11.2019

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.


15.11.2019

Mojca Širok, Bruselj

V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.


08.11.2019

Uroš Lipušček, Peking

Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.


01.11.2019

Adrijan Bakič, London

Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.


25.10.2019

Karmen Švegl, turško-sirska meja

Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.


18.10.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.


11.10.2019

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.


04.10.2019

Gašper Andrinek, Atene

V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.


27.09.2019

Janko Petrovec, Rim

Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.


20.09.2019

Andrej Stopar, Washington

Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev


10.09.2019

Boštjan Anžin, Beograd

Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.


03.09.2019

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


27.08.2019

Janko Petrovec, Rim

Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.


20.08.2019

Igor Jurič, Bruselj

V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.


13.08.2019

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.


Stran 13 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov