Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

29.10.2021

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.

18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.

  • "Čeprav si Biden prizadeva dobesedno prepojiti ameriško gospodarstvo, strateško načrtovanje in zunanjo politiko z okoljskimi prizadevanji, domača opozicija grozi, da bo ameriški odnos do tega ciklične narave. Pri nekaterih administracijah prednostna naloga, pri drugih odrinjena v pozabo. Kar pa za planet, ki nima strankarske izkaznice, ni prav blagodejna napoved." - Andrej Stopar, Washington
  • "V Rusiji okoljevarstveniki opozarjajo na taljenje permafrosta, ki pokriva kar 65% ozemlja države. Podaljšuje se sezona gozdnih požarov. Letos je v Rusiji zgorelo več kot 18 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih." - Vlasta Jeseničnik, Moskva
  • "Tudi države, ki živijo od nafte in plina, načrtujejo ukrepe. Savdska Arabija napoveduje, da bo do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida." - Karmen Švegl, Bližnji vzhod
  • "Podnebne zaveze Evropske unije največ težav povzročajo članicam, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, med najglasnejšimi pa sta Poljska in Madžarska." Mojca Širok, Bruselj
  • "Francoski zakon predvideva, da bodo morali od leta 2023 na novih poslovnih in industrijskih objektih s streho nad 500 oziroma 1000 kvadratnih metrov vsaj 30% prekriti s sončnimi celicami, leto kasneje bo podoben ukrep veljal tudi za nova podobno velika parkirišča." - Igor Jurič, Bruselj
  • "Italijanski vremenoslovci so od začetka leta našteli 1600 ekstremnih vremenskih dogodkov, kar je dvakrat toliko kot v lanskem letu." - Janko Petrovec, Rim
  • "Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov." - Petra Kos Gnamuš, Dunaj
  • "Balkanska mesta so tudi med svetovnimi rekorderji, ko gre za onesnaženost zraka, v teh dneh je to Beograd. Vladajoči politiki v glavnem govorijo, da gre za ustvarjanje panike, da je težavnih le nekaj dni na leto in čakajo, da zapiha 'košava'." - Boštjan Anžin, Beograd
  • "Na Jadranu lahko konca tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine, po optimističnem scenariju, do 50 cm, opozarja dr. Ivan Guttler iz hidrometeorološkega zavoda." - Tanja Borčić Bernard, Zagreb


18. vzporednik

789 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Posebna izdaja: Podnebno ukrepanje pred konferenco v Glasgowu

29.10.2021

Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu smo poklicali naše dopisnice in dopisnike.

18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.

  • "Čeprav si Biden prizadeva dobesedno prepojiti ameriško gospodarstvo, strateško načrtovanje in zunanjo politiko z okoljskimi prizadevanji, domača opozicija grozi, da bo ameriški odnos do tega ciklične narave. Pri nekaterih administracijah prednostna naloga, pri drugih odrinjena v pozabo. Kar pa za planet, ki nima strankarske izkaznice, ni prav blagodejna napoved." - Andrej Stopar, Washington
  • "V Rusiji okoljevarstveniki opozarjajo na taljenje permafrosta, ki pokriva kar 65% ozemlja države. Podaljšuje se sezona gozdnih požarov. Letos je v Rusiji zgorelo več kot 18 milijonov hektarjev gozdnih površin, kar je največ v zadnjih dveh desetletjih." - Vlasta Jeseničnik, Moskva
  • "Tudi države, ki živijo od nafte in plina, načrtujejo ukrepe. Savdska Arabija napoveduje, da bo do leta 2060 dosegla neto ničelne izpuste ogljikovega dioksida." - Karmen Švegl, Bližnji vzhod
  • "Podnebne zaveze Evropske unije največ težav povzročajo članicam, ki so najbolj odvisne od fosilnih goriv, med najglasnejšimi pa sta Poljska in Madžarska." Mojca Širok, Bruselj
  • "Francoski zakon predvideva, da bodo morali od leta 2023 na novih poslovnih in industrijskih objektih s streho nad 500 oziroma 1000 kvadratnih metrov vsaj 30% prekriti s sončnimi celicami, leto kasneje bo podoben ukrep veljal tudi za nova podobno velika parkirišča." - Igor Jurič, Bruselj
  • "Italijanski vremenoslovci so od začetka leta našteli 1600 ekstremnih vremenskih dogodkov, kar je dvakrat toliko kot v lanskem letu." - Janko Petrovec, Rim
  • "Avstrijski parlament je nedavno sprejel zakon za t.i. zeleni prehod, ki bo omogočil, da bo Avstrija do leta 2030 za prehod na 100 odstotno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov namenila milijardo evrov." - Petra Kos Gnamuš, Dunaj
  • "Balkanska mesta so tudi med svetovnimi rekorderji, ko gre za onesnaženost zraka, v teh dneh je to Beograd. Vladajoči politiki v glavnem govorijo, da gre za ustvarjanje panike, da je težavnih le nekaj dni na leto in čakajo, da zapiha 'košava'." - Boštjan Anžin, Beograd
  • "Na Jadranu lahko konca tega stoletja pričakujemo dvig morske gladine, po optimističnem scenariju, do 50 cm, opozarja dr. Ivan Guttler iz hidrometeorološkega zavoda." - Tanja Borčić Bernard, Zagreb


06.05.2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.


29.04.2022

Andrej Stopar, ZDA

Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.


22.04.2022

Karmen Švegl, Ukrajina

Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.


15.04.2022

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.


08.04.2022

Mojca Širok, Francija

O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.


01.04.2022

Gašper Andrinek, Estonija

V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.


25.03.2022

Jan Grilc, Madžarska

V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.


18.03.2022

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.


11.03.2022

Polona Fijavž, Berlin

Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.


04.03.2022

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.


25.02.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.


04.02.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.


28.01.2022

Andrej Stopar, Washington

Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.


21.01.2022

Poljska vlada begunske krize ob belorusko-poljski meji ne rešuje, ampak marginalizira

Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.


14.01.2022

Boštjan Anžin, Srbija

Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.


07.01.2022

Igor Jurič, Francija

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.


24.12.2021

Janko Petrovec, Rim

Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.


17.12.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.


10.12.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.


03.12.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

Karmen Švegl z Bližnjega vzhoda o možnih izidih obnovljenih mednarodnih pogajanj o iranskih jedrskih ambicijah, izraelskih opozorilih o vojaškem napadu na iranske jedrske objekte in begunski krizi v Belorusiji.


Stran 7 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov