Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici.
Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla.
"V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." – Mojca Širok
Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop Erica Zemmourja, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti Marine Le Pen, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu.
"Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." – Mojca Širok
Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko.
"Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." – Mojca Širok
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici.
Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla.
"V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." – Mojca Širok
Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop Erica Zemmourja, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti Marine Le Pen, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu.
"Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." – Mojca Širok
Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko.
"Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." – Mojca Širok
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Župan malega mesta proti državi, begunski otroci proti odvzeti subvenciji, naravovarstveniki proti marmornim megakorporacijam in prebivalci Benetk proti turistom.
Hrvaška dopisnica Tanja Borčič Bernard o spet rekordni turistični sezoni, novih razsežnostih afere Mamić in žalostni zgodbi mladega invalida.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov