Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici.
Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla.
"V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." – Mojca Širok
Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop Erica Zemmourja, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti Marine Le Pen, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu.
"Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." – Mojca Širok
Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko.
"Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." – Mojca Širok
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku nadaljujemo predvolilna oglašanja iz evropskih držav, ki to pomlad izbirajo nove (stare) voditelje. Po petih letih vladavine Emmanuela Macrona razmišljamo, katere so glavne teme, ki ob ukrajinski vojni določajo potek kampanje in soočenj, kako se je Macron pozicioniral na evropskem parketu, kateri protikandidati so mu najnevarnejši ter kakšen je razlog za nizko podporo strankam na levici.
Predvolilna kampanja se je v Franciji začela že pred meseci, ampak je šele zdaj postala zares zanimiva. V ospredju je poleg vojne v Ukrajini tudi gospodarska politika predsednika, ki je pozornost prebivalstva iz tujine vrnila na domača tla.
"V Franciji je v tem trenutku v ospredju dejstvo, kako s plačo priti do konca meseca, ki je za številne sloje prebivalstva v finančnem smislu zaslužka vse krajši." – Mojca Širok
Macronova prednost pred zasledovalci se manjša, pogost očitek je, da se je v svojem mandatu več ukvarjal z Evropsko unijo kot s Francijo. Eden izmed bolj zanimivih trenutkov kampanje je bil vstop Erica Zemmourja, ki so mu komentatorji nadeli vzdevek francoski Trump. Zdi se, da bi morala s svojimi skrajno desničarskimi idejami največ volivcev prevzeti Marine Le Pen, prav tako skrajna desničarka, ki je trenutno najbolj konkurenčna Macronu.
"Macron ima veliko pokazati. A zamerijo mu vse tisto, kar je liberalno usmerjena ekonomska politika prizadejala Francozom. Brezposelnost sicer še nikoli ni bila tako nizka, a spopadajo se z rastočo inflacijo, rastočimi cenami." – Mojca Širok
Ob dveh skrajno desnih kandidatih Zemmourju in Le Penovi ter Macronu, ki je nekako desnosredinski kandidat, se levica po slabih rezultatih na prejšnjih volitvah še ni našla. Pomembno pa se je zavedati tudi vloge, ki jo Francija igra v Evropi. Macron se je do zdaj zavzemal za bolj povezano EU in skupno obrambno, varnostno in zunanjo politiko.
"Francija je po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije največja vojaška sila v Evropski uniji, za Nemčijo druga največja gospodarska sila. Tako da tudi za nas vse ni nepomembno, kdo jo bo vodil v prihodnjih petih letih." – Mojca Širok
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Bruslja oglasil Matjaž Trošt.
18. Vzporednik je tokrat na Kitajsko poklical našega sodelavca Uroša Lipuščka.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se je iz ZDA oglasil Edvard Žitnik.
Karmen Švegl se je tokrat oglasila z Malte, ki se je na naslovnicah svetovnih medijev pojavila po oktobrskem umoru novinarke Daphne Caruane Galizie.
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
18. vzporednik klilče v Rim. Z aktualnimi informacijami se je Damjanu Zorcu oglasil dopisnik Janko Petrovec.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Neveljaven email naslov