Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj zgodaj popoldne se je sonda Dawn oziroma - po slovensko - Zora utirila v orbito pritrikavega planeta Cerero. To je prvi obisk tega z vodo bogatega planeta, ki leži med Marsom in Jupitrom, imel pa naj bi celo atmosfero. Kot je v pogovoru za naš radio povedal glavni raziskovalec pri projektu dr. Chris Russell, je Cerero pravi živi fosil, saj priča o razmerah, ki so vladale pred štirimi milijardami leti in pol v takratnem protoplanetarnem disku. V minulih tednih pa je pritlikavi planet Cerero veliko pozornost pritegnil z dvema skrivnostnima pikama, ki se bleščita z njegovega površja. Kaj bi lahko bilo nenavadno bleščanje z njegovega površja?
Cerera polna vode in s skrivnostnimi belimi pegami a površju
Odpotujmo v asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, k največjemu telesu v tem pasu. Tam na razdalji približno 414 milijonov kilometrov okrog Sonca kroži Cerera, pritlikavi planet z vodo in atmosfero. In v njegovo orbito se je v petek, 6. marca, po več letih potovanja utirila sonda Dawn oziroma Zora po naše.
Dawn se je v orbito Cerere utiril v petek ob 13.36 po našem času. To je zgodovinski dosežek, saj je to prvi obisk sorazmerno bližnjega pritlikavega planeta, poimenovanega po rimski boginji plodnosti, ki so ga sicer odkrili že leta 1801. To ni prvi podvig sonde Dawn, pred tem je dobro leto krožila okrog planetoida Vesta. Obe telesi sta kot neke vrste živi fosil, s katerima skušajo dognati nastanek sončnega sistema, je povedal vodilni znanstvenik pri projektu misije Dawn, dr. Chris Russell.
“Vesta in Cerera sta precej različni telesi. Verjamemo, da sta bili obe telesi del prvotnega protoplanetarnega diska pred več kot štirimi milijardami let in pol, iz katerega so se razvili zdajšnji planeti Sončnega sistema.”
– dr. Chris Russell
Vesta, ki so jo preučevali pred dvema letoma, je bila zelo kamnita, njeno jedro je bilo sestavljeno iz železa, oboje je značilno tudi za Zemljo. Cerera pa je – po drugi strani – precej različna. Kar četrtino njene mase predstavlja voda. Znanstveniki verjamejo, da je iz trkov teles, kakršni sta Cerera in Vesta, nastala Zemlja.
Največ pozornosti javnosti je misija na ta pritlikavi planet pritegnila zaradi fotografij dveh skrivnostnih belih lis na njem.
“Še nikoli nisem videl nič takega, to je bilo popolno presenečenje zame!”
Kot je povedal, še vedno niso dovolj blizu, da bi lahko razločili, kaj natanko so te pike, za zdaj razločijo le zelo svetle pege na površju. Lahko bi šlo za odboj sončne svetlobe od snovi z dobro odbojnostjo, če si predstavljate zrcalo, na primer. Morda gre za sneg, led ali belo sol, je dodal.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj zgodaj popoldne se je sonda Dawn oziroma - po slovensko - Zora utirila v orbito pritrikavega planeta Cerero. To je prvi obisk tega z vodo bogatega planeta, ki leži med Marsom in Jupitrom, imel pa naj bi celo atmosfero. Kot je v pogovoru za naš radio povedal glavni raziskovalec pri projektu dr. Chris Russell, je Cerero pravi živi fosil, saj priča o razmerah, ki so vladale pred štirimi milijardami leti in pol v takratnem protoplanetarnem disku. V minulih tednih pa je pritlikavi planet Cerero veliko pozornost pritegnil z dvema skrivnostnima pikama, ki se bleščita z njegovega površja. Kaj bi lahko bilo nenavadno bleščanje z njegovega površja?
Cerera polna vode in s skrivnostnimi belimi pegami a površju
Odpotujmo v asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, k največjemu telesu v tem pasu. Tam na razdalji približno 414 milijonov kilometrov okrog Sonca kroži Cerera, pritlikavi planet z vodo in atmosfero. In v njegovo orbito se je v petek, 6. marca, po več letih potovanja utirila sonda Dawn oziroma Zora po naše.
Dawn se je v orbito Cerere utiril v petek ob 13.36 po našem času. To je zgodovinski dosežek, saj je to prvi obisk sorazmerno bližnjega pritlikavega planeta, poimenovanega po rimski boginji plodnosti, ki so ga sicer odkrili že leta 1801. To ni prvi podvig sonde Dawn, pred tem je dobro leto krožila okrog planetoida Vesta. Obe telesi sta kot neke vrste živi fosil, s katerima skušajo dognati nastanek sončnega sistema, je povedal vodilni znanstvenik pri projektu misije Dawn, dr. Chris Russell.
“Vesta in Cerera sta precej različni telesi. Verjamemo, da sta bili obe telesi del prvotnega protoplanetarnega diska pred več kot štirimi milijardami let in pol, iz katerega so se razvili zdajšnji planeti Sončnega sistema.”
– dr. Chris Russell
Vesta, ki so jo preučevali pred dvema letoma, je bila zelo kamnita, njeno jedro je bilo sestavljeno iz železa, oboje je značilno tudi za Zemljo. Cerera pa je – po drugi strani – precej različna. Kar četrtino njene mase predstavlja voda. Znanstveniki verjamejo, da je iz trkov teles, kakršni sta Cerera in Vesta, nastala Zemlja.
Največ pozornosti javnosti je misija na ta pritlikavi planet pritegnila zaradi fotografij dveh skrivnostnih belih lis na njem.
“Še nikoli nisem videl nič takega, to je bilo popolno presenečenje zame!”
Kot je povedal, še vedno niso dovolj blizu, da bi lahko razločili, kaj natanko so te pike, za zdaj razločijo le zelo svetle pege na površju. Lahko bi šlo za odboj sončne svetlobe od snovi z dobro odbojnostjo, če si predstavljate zrcalo, na primer. Morda gre za sneg, led ali belo sol, je dodal.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.
Na Občini Sežana so v sklopu Erasmusovega projekta Zaposljivost mladih s posebnimi potrebami v lokalnem okolju naredili velik korak na tem področju. Nova sodelavka pri njih že približno mesec dni, enkrat tedensko, razvršča pošto in dokumente, reže stare, fotokopira in pomaga pri pripravljanju protokolarnih daril. Da so vsi zadovoljni, se je prepričala tudi naša sodelavka.
Ste opazili, da pod znaki z imeni naselij včasih stojijo tudi table z imeni tujih mest? To so imena pobratenih občin s katerimi občina v katero vstopate sodeluje. Skoraj vsaka slovenska občina je pobratena z vsaj eno drugo občino. Ta sodelovanja so ponekod zelo intenzivna, ponekod malo manj. V pripravah na obnovo države, si podobnih sodelovanj želijo tudi ukrajinska mesta. Svoja mesta in občine želijo namreč obnoviti po evropskih smernicah, bolj zeleno, vključujoče in trajnostno. Tema povezovanja mest in dobrobiti, ki jih občine že imajo ali si jih želijo imeti, je k raziskovanju zanimivih praks spodbudila Katjo Arhar.
Vse več mladim grozi nevarnost okvare sluha zaradi nepravilne uporabe slušalk in poslušanje preglasne glasbe na prizoriščih, kot so koncerti ali diskoteke. Kako sploh prepoznamo naglušnost in kako se pred njo zaščitimo, nam je pojasnil Nejc Steiner, otorinolaringolog iz univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Od nedelje do torka je v sklopu projekta B-AIR pod okriljem Radia Slovenija v Ljubljani potekal Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in ljubitelje zvočne umetnosti. Njegov namen je raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka. V nedeljo je bilo na valovih Prvega mogoče slišati različne vsebine, namenjene najmlajšim, drugi dan festivala pa je potekal v slovenskih vrtcih - s poslušanjem radijskih iger. Zadnji dan je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na njem pa so najmlajši obiskovalci in njihovi starši uživali v radijski igri, zvočnem sprehodu, zvočni instalaciji, delavnicah in okroglih mizah. Včeraj se je med obiskovalce pomešala Lara Gril in pripravila reportažo.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj pravijo, da ta ni povsem domišljen, tudi stroški so bili močno podcenjeni. Kaj je osebna asistenca, kaj pomeni uporabnikom in kakšne napake ima sistem, je na terenu preverjala Eva Lipovšek. Na obisku je bila pri raziskovalki, psihoterapevtki in uporabnici osebne asistence Lei Bernik ter njeni osebni asistentki Maji.
Na področju prepoznavanja demence, tudi delovne terapije z osebami s to boleznijo, nova znanja botrujejo tudi novih načinom, kako izboljšati kvaliteto življenja osebam s to boleznijo. Marsikatera praksa, ki je v tujini že uveljavljena, prihaja zdaj tudi k nam. To velja tudi za novost, interaktivno žival, robotsko mucko, ki jo že uporabljajo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi so namenu prepustili še eno, dodatno robotsko muco.
V zadnjem desetletju smo ob vzponu ekonomije pozornosti priča vzpostavitvi kulture tako imenovane »prilepljenosti na družbena omrežja«. Tradicionalno spremljanje medijev v obliki branja, gledanja in poslušanja nadomeščajo pregledovanje, klikanje in skeniranje priljubljenih spletnih strani in družbenih omrežij. Še posebej dobro se v novi medijski sferi znajdejo otroci in mladi. Prvi rezultati projekta Fakultete za družbene vede Medijski repertoarji mladih so pokazali, da se čas, preživet na digitalnih napravah s starostjo otroka načeloma povečuje, zanimanje mladih za tradicionalne medije pa upada – informacije namreč raje iščejo na svojih priljubljenih družbenih omrežjih.
Mladi v Sloveniji imajo v povprečju prvi spolni odnos pri 17 letih in pol, v veliki večini uporabijo kondom. Za ženske, ki imajo spolne odnose z moškimi, je eden pomembnejših vidikov varne in osrečujoče penetrativne spolnosti prava kontracepcija. Nosečnost je danes izbira in ne več usoda ženske, o kontracepciji svetujejo in jo predpisujejo osebni ginekologi in ginekologinje, mladi pa lahko informacije dobijo tudi pri lekarniških farmacevtih. Nacionalna mreža osebnih ginekologinj in ginekologov je zaradi upokojitev in neprivlačnosti ginekološkega poklica na primarni ravni za specializantke in specializante vse bolj luknjasta. Brez osebne ginekologinje ali ginekologa je 200 tisoč žensk. Če k temu prištejemo pomanjkljivo spolno vzgojo, ki so je v osnovih šolah deležni otroci, in poplavo dezinformacij na spletu, obeti za prihodnost v smislu opolnomočenih in informiranih mladih, ki v svet spolnosti vstopajo sproščeno in odgovorno, niso najboljši.
Pogovorno trženje, ki bazira na uporabi orodij za klepet, je s pojavom Chat GPTja in hitrim razmahom aplikativne uporabe umetne inteligence, postal vroči trend tudi v e-trgovini. Potrošnikom omogoča, da komunicirajo s podjetjem prek platform za sporočanje, z uporabo pogovornih robotov tako imenovanih virtualni pomočnikov. Ta oblika poslovanje postaja vse bolj priljubljena, sploh ker pogovorna umetna inteligenca danes že omogoča, da virtualni asistent pomaga kdaj celo bolj učinkovito kot človeški agent oziroma prodajalec.
Kolegica Nina Brus se je pred nekaj dnevi vrnila iz kanadske Nove Fundlandije in Labradorja, kjer je bilo 68. svetovno smučarsko prvenstvo novinarjev. Od tam je prinesla tri zlate medalje v ženski konkurenci do 45 let. Zanimive so bile tudi dejavnosti, ki so potekale ob smučanju. Tako so veliko izvedeli o slabem ravnanju s kanadskimi staroselci in tudi o vojnem novinarstvu in o novinarstvu v kriznih razmerah. Z Nino Brus se je pogovarjala Cirila Štuber.
Slovenci v Kanalski dolini, film o življenju v najbolj severni dolini Furlanije - Julijske krajine
V začetku meseca, ob Mednarodnem dnevu skrbi za sluh, 3. marca, je bil ustanovljen Zavod Tinitus. Kaj je tinitus, zakaj je prav med glasbeniki porast težav s sluhom in kakšen je namen zavoda? Gost je direktor zavoda Tinitus, Boštjan Simon.
Opazovanje in beleženje vremena ima na slovenskih tleh že dolgo tradicijo, leta 1851 sta bili tako pri nas že dve vremenski opazovalnici, v Ljubljani in Postojni, ob koncu 19. stoletja pa jih je bilo že več kot 100. Skupaj z njimi se je razvijalo tudi napovedovanje vremena in delovni procesi prognostikov, pa tudi klimatologov. V prihodnje nam bo pri napovedovanju vremena v veliko pomoč strojno učenje, s katerim bo lažje predvideti ekstremne vremenske dogodke in izboljšati načrtovanje hrane.
Svetovni dan voda je letos posvečen pospeševanju sprememb za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu. Dostopnost pa je tudi stvar informiranja. V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da se to ne bi dogajalo, so se pri Društvu ekologi brez meja odločili za kartiranje slovenskih javno dostopnih pitnikov in za informiranje ljudi o lokaciji teh pitnikov. Več v pogovoru Cirile Štuber s Katjo Sreš iz Društva ekologi brez meja.
Prvič po ruskem napadu na Ukrajino je na državniški obisk v Moskvo prišel kitajski predsednik Ši Džinping. Tridnevno srečanje z ruskim kolegom Putinom sta odprla z neformalnimi pogovori na temo ukrajinske krize, ki so bili – po besedah Kremlja – resni in temeljiti. Pretresla sta kitajski načrt za mir, ki po mnenju Ukrajine in njenih zaveznikov nima resne perspektive. Drugi dan je namenjen uradnim pogovorom o dvostranskih vprašanjih. Kitajska ima na Rusijo velik vpliv, veliko vprašanje pa je, če ga bo uporabila za končanje vojne. Obstaja celo strah, da bi Rusiji pomagala z dobavami orožja. O teh temah smo se na Prvem pogovarjali z Matejem Hrastarjem.
Današnji svetovni dan Downovega sindroma poteka pod geslom »Z nami, ne za nas", ki poudarja, da ljudje z Downovim sindromom želijo sami odločati o svoji usodi. Kljub zakonodaji jim pri nas še vedno ne zagotavljamo vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, opozarjajo v Društvu Downov sindrom Slovenija – to pa bi tem ljudem omogočalo samostojnost in boljšo vključenost v okolje v katerem živijo. Ob današnjem svetovnem dnevu so pripravili tudi pohode z baloni po 21-ih mestih po Sloveniji. Prispevek Petre Medved.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pretekli teden napovedal šolsko reformo, ki vsebuje prenovo učnih načrtov, digitalizacijo, omenil pa je tudi morebitne spremembe ocenjevanja in preverjanja znanja. Strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja so nanj v začetku meseca naslovili odprto pismo, saj jih skrbi, da je šolska reforma zastavljena preveč površno. Pismo je podpisalo več kot 40 posameznikov in organizacij.
Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.
Neveljaven email naslov