Včeraj zgodaj popoldne se je sonda Dawn oziroma - po slovensko - Zora utirila v orbito pritrikavega planeta Cerero. To je prvi obisk tega z vodo bogatega planeta, ki leži med Marsom in Jupitrom, imel pa naj bi celo atmosfero. Kot je v pogovoru za naš radio povedal glavni raziskovalec pri projektu dr. Chris Russell, je Cerero pravi živi fosil, saj priča o razmerah, ki so vladale pred štirimi milijardami leti in pol v takratnem protoplanetarnem disku. V minulih tednih pa je pritlikavi planet Cerero veliko pozornost pritegnil z dvema skrivnostnima pikama, ki se bleščita z njegovega površja. Kaj bi lahko bilo nenavadno bleščanje z njegovega površja?

Cerera polna vode in s skrivnostnimi belimi pegami a površju

Odpotujmo v asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, k največjemu telesu v tem pasu. Tam na razdalji približno 414 milijonov kilometrov okrog Sonca kroži Cerera, pritlikavi planet z vodo in atmosfero. In v njegovo orbito se je v petek, 6. marca, po več letih potovanja utirila sonda Dawn oziroma Zora po naše.

Živi fosil

Dawn se je v orbito Cerere utiril v petek ob 13.36 po našem času. To je zgodovinski dosežek, saj je to prvi obisk sorazmerno bližnjega pritlikavega planeta, poimenovanega po rimski boginji plodnosti, ki so ga sicer odkrili že leta 1801. To ni prvi podvig sonde Dawn, pred tem je dobro leto krožila okrog planetoida Vesta. Obe telesi sta kot neke vrste živi fosil, s katerima skušajo dognati nastanek sončnega sistema, je povedal vodilni znanstvenik pri projektu misije Dawn, dr. Chris Russell.

“Vesta in Cerera sta precej različni telesi. Verjamemo, da sta bili obe telesi del prvotnega protoplanetarnega diska pred več kot štirimi milijardami let in pol, iz katerega so se razvili zdajšnji planeti Sončnega sistema.”
– dr. Chris Russell

Vesta, ki so jo preučevali pred dvema letoma, je bila zelo kamnita, njeno jedro je bilo sestavljeno iz železa, oboje je značilno tudi za Zemljo. Cerera pa je – po drugi strani – precej različna. Kar četrtino njene mase predstavlja voda. Znanstveniki verjamejo, da je iz trkov teles, kakršni sta Cerera in Vesta, nastala Zemlja.

Skrivnostne bele pege

Največ pozornosti javnosti je misija na ta pritlikavi planet pritegnila zaradi fotografij dveh skrivnostnih belih lis na njem.

“Še nikoli nisem videl nič takega, to je bilo popolno presenečenje zame!”

Kot je povedal, še vedno niso dovolj blizu, da bi lahko razločili, kaj natanko so te pike, za zdaj razločijo le zelo svetle pege na površju. Lahko bi šlo za odboj sončne svetlobe od snovi z dobro odbojnostjo, če si predstavljate zrcalo, na primer. Morda gre za sneg, led ali belo sol, je dodal.