Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
Danes obeležujemo mednarodni dan migrantov, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila pred 20-imi leti. 18. december je bil za ta dan izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990. In če pogledamo stanje tri desetletja po sprejetju te konvencije – migranti znotraj Evropske unije imajo med pandemijo novega koronavirusa pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo nemoteno. Po drugi strani pa je kriza, tudi pri nas, še poglobila že dlje časa prisotne težave, kot so otežen dostop do zaposlitve, bivanjska problematika in soočanje z diskriminacijo.
Kot najvišje rangirani Slovenec v bruseljski hierarhiji v začetku prihodnjega leta prevzema funkcijo posebnega svetovalca za digitalne vsebine, uradno na generalnem direktoratu za informacijsko družbo, vendar bo njegova vloga močno povezovalna med različnimi direktorati in komisarji ter državami članicami. Ker bo naša država v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU, bo precej časa prebil v Sloveniji. S Sandro Krišelj sta se pogovarjala predvsem o vlogi in podobi Slovenije v Uniji
Ustavno sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo sklep vlade o šolanju na daljavo, saj ta podaljšanja sklepa ni objavila v Uradnem listu. Vlada je to pravno napako popravila in do nadaljnjega zaprla vse šole, tudi tiste, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami. Mama 10 letnega Bora Duška Milovanović iz Celja je prepričana, da država s takim ravnanjm tem otrokom povzroča nepopravljivo škodo. Opozarja, da je učno gradivo, ki ga skrbno pripravlja in po elektronski pošti pošilja njegova učiteljica, sicer dobrodošlo, a še zdaleč ne zadostuje. »Naši otroci potrebujejo različne pristope usposobljenih strokovnjakov, ki imajo na razpolago najrazličnejše posebne pripomočke.», pravi in dodaja, da je terapije težko nadomestiti za nazaj.
V času pandemije, ko se razmere v gospodarstvu, sploh na področju storitev, resno zaostrujejo, je vse več tudi zgodb o uspehu. Tri je z natečajem ZA podjetno Slovenijo izbral Klub slovenskih podjetnikov. Nagrajena podjetja so se po eni strani nadpovprečno uspešno spopadla z omejitvami pandemije, hkrati pa so ob tem reševala tudi vsakdanje težave ljudi in ožjega oziroma širšega okolja. Urška Jereb
Predsednik ustavnega sodišča doktor Rajko Knez še vedno upa, da bo politiki uspelo uskladiti volilno zakonodajo z odločbo ustavnega sodišča. Dali smo 2 letni rok, kar je neobičajno dolgo pravi Knez. Tudi zato, ker smo se zavedali, da gre za težko nalogo.
Srednješolcem Gimnazije Celje Center, ki je že nekaj let ena od najbolj dejavnih srednjih šol v Sloveniji, jim tudi v obdobju epidemije ni prav nič dolgčas. Spletni časopis, impro liga, snemaj glasbenih spotov, igranje šaha, je le nekaj od kar sedemdesetih obšolskih dejavnostih, ki jih dijaki te šole izvajajo na medmrežju. Dekliški pevski zbor skupaj z drugimi glasbenimi skupinami šole pripravlja virtualni koncert. Ta bo posvečen 30-letnici slovenskega plebiscita. 16. mladih pevk na daljavo posnelo video spot. Pobudnica snemanja je dijakinja 1. letnika Hajdi Sevčnikar. »Zelo pomembno se mi je zdelo, da članice pevskega zbora ostanemo povezane tudi med epidemijo. Usklajevanje, snemanje in montaža spota je bila res naporna, a mi je bilo to delo v velik užitek.« Dijaka izdala slikanico Tudi Luka nosi masko. Avtor besedila je predsednik dijaške skupnosti Jon Knanjir. Ta meni, da so ljudje zaradi epidemije spet začeli ceniti pristne medsebojne odnose. »Prijazen pozdrav, nasmeh in objem so začeli izginjati. Mislim pa, da ko bomo epidemijo premagali, se bodo spet začeli vračati v naša življenja.«
Ta ukrep lahko v precep spravi tudi policiste, saj bo ob tako nejasnih situacijah nastopila izjemno velika nevarnost zlorab
V 90. letu starosti se je poslovil britanski mojster vohunskega romana, John Le Carré. Podpisal se je pod več kot 20 romanov, tem pa je dodal še več zbirk kratke proze. Po njegovih delih so bili posneti tudi številni svetovno odmevni filmi in televizijske nadaljevanke – omenimo vsaj Kotlarja, krojača, vojaka, vohuna iz sedemdesetih z Alecom Guinessom v glavni vlogi pa Rusko hišo s Seanom Conneryjem in Michelle Pfeifer ter Zvestega vrtnarja z Ralphom Finnesom. S čim neki je torej Le Carré prepričal najprej milijone bralk in bralcev po vsem svetu, nazadnje pa še holivudske producente? foto: John Le Carré, leta 2008 v Hamburgu (Krimidoedel / Wikipedia)
Čas, ko je velik del našega javnega življenja zaprt zaradi epidemije koronavirusa, zaposleni v vsakem poklicu doživljajo drugače. Kako je ta zdravstvena in gospodarska kriza vplivala na taksiste, je na ljubljanskih ulicah preverjala Alja Zore, ki se je naprej odpravila pred klinični center.
Žirovska Alpina, ki se je že pred zdravstveno krizo srečevala z neizprosno in poceni konkurenco na Kitajskem in v Aziji, se je tudi zaradi posledic zdravstvene krize znašla v novih težavah. Zaradi izgubljenih prihodkov in naročil na športnem programu, zaprte maloprodajne mreže, okrnjene prodaje modne obutve, bodo morali prihodnje leto odpustiti več kot 30 zaposlenih. Program presežnih delavcev so popoldne predstavil svetu delavcev in predstavnikom sindikatov. Direktor Alpine Harij Bogataj je v pogovoru z Aljano Jocif poudaril: »Prvi korona ukrep smo v Alpini preživeli, drugi nam je spodmaknil tla.« V Žireh je zdaj 314 zaposlenih. »Zmanjševanje stroškov dela, tudi odpuščanje, je neizbežno«, pojasnjuje Harij Bogataj, »zato smo že pripravili program presežnih delavcev. »Število zaposlenih, ki bodo ostali brez dela, ni dokončno. Obdržali bomo strokovno izobražene kadre: modelirje, razvojnike, število zaposlenih bomo zmanjševali v proizvodnji in morda tudi v režiji.« V modni diviziji se je prodaja prepolovila, proizvodnjo brizgane obutve bodo preselili v hčerinsko družbo Bromi v Bosni, kamor so že preselili stroj, vreden milijon evrov. »Divizijo modne obutve bomo ohranili, saj je Alpina prepoznavna blagovna znamka med zvestimi kupci, še posebej zdaj, ko smo kupili blagovno znamko Peter Kozina in Peko, kar je bila dobra strateška odločitev. Zdaj vsi zahajajo v naravo, ni več zabav, porok, predstav, prireditev, prodaja modne obutve se je prepolovila. Do konca decembra imamo veliko naročil, ki jih bomo izpolnili. Upamo, da država ne bo sprejela kakšnih ukrepov, ki bi prizadeli gospodarstvo«. V Alpini se prilagajajo trenutnim razmeram. S spletno prodajo ustvarijo tretjino prihodkov. Direktor Alpine Harij Bogataj dodaja: »Med prvo epidemijo smo bili v Alpini prvi, ki smo delavce tudi zaradi razmere na italijanskem trgu poslali domov, in nismo imeli nobenega okuženega. Zdaj proizvodnja teče. Za nas so na prvem mestu kupci in izpolnjena naročila. Desetina zaposlenih je bila okuženih, zdaj so se razmere umirile. Zelo podpiramo delo od doma.«
Socialne razmere se zaradi epidemije Covida in protikoronskih ukrepov zaostrujejo, k temu pa svoje dodajajo še nekatere poteze oblasti, zaradi katerih so ogroženi mnogi prekarci, predvsem samozaposleni v kulturnih dejavnostih. Narašča število ljudi, ki so ostali brez dela in brez dohodkov. Kriza je spet najbolj prizadela najbolj ranljive in tiste, ki so že itak na socialnem dnu. Deloma te razmere blažijo akcije dobrodelnih ustanov. Vsaj nekaterim med tistimi najbolj ogroženimi lahko dobrodelne akcije vsaj deloma in vsaj za nekaj časa olajšajo življenje. Danes predstavljamo akcijo, ki so jo pripravili v Društvu Pomagajmo slovenskim otrokom. O projektu se je Drago Balažič pogovarjal s Petro Ilc.
Združenje Manager se v teh mesecih ukvarja tako s posledicami epidemije kot z vprašanji razvoja, rasti produktivnosti in večanja blaginje, za katero naj bi namenili tudi prihodnja obsežna evropska in lastna sredstva
12. decembra 1920 je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva ustanovljen Šentjakobski oder. Na Štefanovo, 26. decembra 1920, so v gostilni pri Lozarju odigrali nekaj komičnih točk s petjem in glasbo. Danes so številke: več kot 140 članov, ljubiteljskih igralk in igralcev, ki letno uprizorijo prek 150 gledaliških predstav, čez 40 gostovanj, 20 tisoč in več obiskovalcev. V sto letih je bilo odigranih čez 600 premier in prek 12 tisoč ponovitev od tega okrog sto krstnih uprizoritev in več kot 170 del slovenskih avtorjev.
Nizke obrestne mere za posojila še vedno vztrajajo in nič ne kaže, da bi se v bližnji prihodnosti kaj spremenilo. Posojila so poceni, a kljub temu je treba pred najemom o marsičem razmisliti. Nizke obrestne mere morajo izkoristiti predvsem tisti, ki so se dolgoročno zadolžili po precej višjih, in reprogramirati stara posojila. Kakšen razmislek je potreben pri odplačevanju starih in najemanju novih posojil in tudi, kako zamrznemo odplačevanje posojila, če smo ostali brez dohodkov, se je Cirila Štuber pogovarjala s finančno svetovalko Ano Vezovišek.
Če je vsa naša pozornost usmerjena v to, kako se spopasti z virusom, ko ta enkrat vstopi v telo, je prav, da razmišljamo tudi o tem, kako v stavbah obvladovati zračne mase, da do okužb ne pride oz. da se tveganje za okužbe zniža na čim manjšo možno raven. O tem razmišlja neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič. Ali bi z ustreznim prezračevanjem lahko zmanjšali število okužb v bolnišnicah in v DSO-jih, kakšno prezračevanje je dobro prezračevanje, kakšni prezračevalni sistemi niso primerni in kaj bi bilo za javne prostore več kot dobrodošlo?
V Bohinju poteka prenova hotela Bohinj, enega od hotelov, ki jih je marca lani kupil Damian Merlak, javnosti bolj znan kot eden najbogatejših Slovencev, ki je obogatel z borzo kriptovalut Bitstamp. Za to se je odločil, kot je dejal ob nakupu, ker je do Bohinja vselej čutil posebno ljubezen. In ta je danes, slabi dve leti kasneje, obojestranska. Prenova hotelov je stekla, na občini in v turističnem gospodarstvu pa so navdušeni tudi nad načinom, kako teče sodelovanje. Že nekaj mesecev po nakupu je prenovo ugledala Aparthotel Triglav v Stari Fužini , do pomladi pa bo temeljito prenovljen tudi že hotel Bohinj v Ribčevem Lazu.
Ali imate vprašanje o novem koronavirusu in covidu? Ali vas zanima kakšna podrobnost glede ukrepov, ki jih je za zaustavitev epidemije sprejela vlada? Za odgovore pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 14 04. Tam je Klicni center za informacije o novem koronavirusu. Podrobneje pa v prispevku – v Klicni center je poklical Iztok Konc. O delovanju centra, o ukrepih in o novostih glede zdravljenja covida se je pogovarjal z infektologinjo prof. dr. Mojco Matičič, ki center vodi. Foto: skylarvision/ pixabay
V soboto nas je pri 73-ih letih zapustil legendarni glasbenik, skladatelj in pevec Tadej Hrušovar - Dejvi. Bil je član zasedb Pepel in kri in Bele vrane. Poleg petja in igranja je v svoji dolgi glasbeni karieri napisal več kot 400 pesmi, nekatere med njimi pa so postale največje slovenske uspešnice. Najbolj poznane so Pesem za dinar, Enakonočje, Marie, ne piši pesmi več in seveda, Dan ljubezni, s katero je Jugoslavijo popeljal na Evrovizijo. Skupaj s tekstopiscem Dušanom Velkavrhom, sta ustvarila tudi večino pesmi skupine Hazard.
Mineva 220 let od rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V Gorenjskem muzeju so v Prešernovi hiši v Kranju postavili novo stalno razstavo, ki s sodobno postavitvijo in vsebino nagovarja obiskovalce. Z avtorjem razstave, kustosom Gašperjem Peternelom, se je o novi vsebinski postavitvi razstave pogovarjala Aljana Jocif.
Neveljaven email naslov