Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nasina sonda New Horizons bo danes letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega 9 let in pol trajajočega potovanja skozi osončje. Prvič bomo dobili bližnje posnetke tega planeta.
Nasina sonda New Horizons je letela mimo Plutona, kar je vrhunec njenega skoraj 9 let in pol trajajočega potovanja skozi Osončje
Prvič smo dobili bližnje posnetke tega pritlikavega planeta, znanstveniki pa pričakujejo, da bodo razvozlali nekaj pomembnih vprašanj o nastanku našega Osončja. “Zanimivo je tudi zato, ker tako širimo znanje o Sončevem sistemu, tudi o zgodovini Osončja,” je prepričan astrofizik Jure Japelj, ki pravi, da misija New Horizons ni pomembna le zaradi preučevanja Plutona, temveč tudi zaradi preučevanja Kuiperjevega pasu, asteroidnega območja v Osončju, ki se razteza več milijard kilometrov naprej od Neptunovega tira, v njem pa naj bi nastajali tudi kometi.
Pluton je leta 1930 odkril tedaj 23-letni ameriški astronom Clyde Tombaugh. Na nebu je iskal objekte, ki se premikajo drugače kot zvezde, kar bi pomenilo, da so to Zemlji precej bližja telesa. Z iskanjem takšnih teles smo se nato ukvarjali vse odtlej. Sprva precej neuspešno, od nastanka digitalnih kamer in sodobne računalniške tehnologije v 90. letih pa smo našli na tisoče takšnih teles.
Pluton meri v premeru približno 2000 km, je zelo hladen in ima občutno redkejšo atmosfero kot Zemlja. Ker je prekrit z ledom, je zelo svetel, in če bi bil Zemlji tako blizu kot Mars, bi bil najverjetneje eno od najsvetlejših teles na nebu.
“Pričakujemo, da bomo dobili barvne fotografije, ki bodo podrobneje pojasnile nekatere geološke in druge značilnosti Plutona,” napoveduje Nasina znanstvenica dr. Fran Bagenal. S pomočjo spektrografije bodo lahko podrobneje spoznali, iz česa sta sestavljena led na Plutonu in skrivnostna rjava snov na nekaterih območjih. “Dobili bomo tudi meritve atmosfere, ki je sicer milijonkrat redkejša kot na Zemlji. Na sondi je še instrument o potovanju in stiku Plutona s sončevim vetrom, s čimer se ukvarjam sama.”
“Zamislili smo si zelo lahko sondo, po velikosti je primerljiva s koncertnim klavirjem. Med drugim je na poti do Plutona potovala mimo Jupitra, ki je pospešil njeno hitrost za 4 km na sekundo, na 23 km na sekundo. Tako smo prihranili tri leta potovanja, še vedno pa je sonda za potovanje do Plutona potrebovala 9 let in pol.”– Fran Bagenal
Danes je Pluton skoraj oplazila, s poudarkom na »skoraj«, vse je bilo namreč natanko izračunano. “V trenutku, ko bo najbližje Plutonu, bosta oddaljena 12500 km, torej bo sonda Pluton zgrešila za mišjo dlako,” je pojasnil Japelj.
“Sonda bo nadaljevala svojo pot v Kuiperjevem pasu. Svojo smer lahko spremeni le za dve stopinji,” je povedala Bagenalova. “A novo tarčo smo že našli, gre za veliko manjši objekt, mimo katerega bomo leteli v nekaj letih. Primerjava teh dveh teles nam bo veliko povedala o nastanku Kuiperjevega pasu.”
O razstavi liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval Jože Plečenik, Andrej Hrausky, arhitekt in eden izmed najboljših poznavalcev tega našega največjega arhitekta.
Pri predsedniku države Borutu Pahorju je danes potekal posvet o naši podnebni prihodnosti, na katerem so sodelovali okoljski strokovnjaki, predstavniki vlade in parlamentarnih strank. Namen posveta je pregledati dosedanji proces oblikovanja dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, ki jo mora Slovenija sprejeti do konca tega leta. In medtem, ko se politiki usklajujejo o tem, kako resno in kdaj bi se lotili preprečevanja nadaljnje škode, ki jo na vseh koncih planeta že prinašajo podnebne spremembe, nas dogodki na terenu prehitevajo po levi in po desni. Segrevanje se namreč odvija hitreje, kot so napovedovali podnebni modeli in 70 let prej, kot so napovedovali, se je začel tajati permafrost. V teh tisočletja zmrznjenih tleh v prostranstvih Kanade in Sibirije pa so shranjene ogromne količine metana, ki ima mnogo močnejši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid.
Današnji dan je prav poseben za šolarje – za več kot 183. tisoč učenk in učencev osnovnih šol in 73. tisoč dijakinj in dijakov srednjih šol je namreč danes zadnji šolski dan v tem šolskem letu. Nekateri so pouk končali že prej: devetošolci 14. junija, srednješolci zadnjih letnikov pa konec maja. V šolo se bodo šolarji vrnili 2. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Vzdušje na končni proslavi in v šolskih klopeh na današnji zadnji dan pouka je na ljubljanski Osnovni šoli Prežihovega Voranca preverila Tadeja Bizilj.
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Včeraj se je končalo še eno šolsko leto za učence in dijake osnovnih in srednjih šol. Šolarji, ki so bili v njem uspešni, so mu pomahali v pozdrav, ostale pa v naslednjih dneh čakajo še popravni izpiti. Več Tadeja Bizilj.
Poletne počitnice, ki se bodo uradno po šolskem koledarju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport začele jutri in trajale vse do konca avgusta, bodo tudi letos dolge skoraj deset tednov. Večina družin se bo za teden ali dva odpravila na morje ali si privoščila kakšen drug oddih, šolarji bodo dneve preživljali pri starih starših in morebitni počitniški dolgčas preganjali tudi na raznoraznih organiziranih aktivnostih. Tadeja Bizilj je zbrala nekaj počitniške ponudbe za najmlajše v Ljubljani in na Gorenjskem.
V Radečah je javni zavod KTRC Radeče s partnerji pridobil evropski projekt Oživimo Savske zgodbe in prejšnji teden so tam splavili novi splav v turistične namene, ki pa je le eden od produktov, ki jih bodo obudili v dveletnem projektu. Snujejo tudi splavarski muzej, saj ima splavarjenje 500 letno tradicijo, splav pa bi radi vpisali v register nesnovne dediščine. Prvi splav v turistične namene so v Radečah pridobili že leta 1998, takrat so se začeli devi splavarjenja, ki so potekali pretekli konec tedna, ko se je ob številih kulturno športnih dogodkih bilo moč osvežiti na vožnji z novim splavom.
V Štanjelu že od 90-ih let naprej obujajo simpatično kraško šego spletanja venčkov, ki jih potem na predvečer sv. Ivana obešajo na hišna vrata svojih domov. Ob tej priložnosti na grajskem dvorišču pripravijo delavnico pletenja venčkov namenjeno odraslim. Da običaj ne bi ponovno zatonil v pozabo, pa skrbijo v nekaterih kraških osnovnih šolah. Sogovornici: Duška Švagelj in Alma Makovec Švagelj.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pridnost, marljivost, poštenost, po drugi strani pa introvertiranost, zavist, hlapčevstvo … To je le nekaj lastnosti, ki jih pripisujemo značaju Slovencev. Seveda je med nami 2 milijona posameznikov, vsak s svojimi značajskimi lastnostmi, a vendarle radi govorimo o nekih skupnih značilnostih določenega naroda. Katere značajske lastnosti torej veljajo za povprečnega prebivalca dežele na sončni strani Alp in ali se prebivalci posameznih slovenskih pokrajin med seboj značajsko razlikujejo? Držijo stereotipi, da so Gorenci škrti, Primorci temperamentni in kar je še teh “ljudskih modrosti”? O značaju Slovencev in prebivalcih posameznih slovenskih pokrajin razmišljajo psiholog dr. Janek Musek, glasbenik Trkaj in anketiranci.
Pred Parado ponosa smo se pogovarjali s predsednico Društva parada ponosa Simono Muršec. Medtem ko je ljubljanska parada ponosa že 19. po vrsti, bo tokrat prvič parada tudi v Mariboru.
Kot smo že poročali, so se volkovi vrnili tudi na predalpsko in alpsko območje Slovenije, kjer jih ni bilo od 50. let prejšnjega stoletja. Pojavljajo se napadi na domače živali na pašnikih, prebivalci podeželja se bojijo za svojo varnost, saj da so volkovi izgubili strah pred človekom. Zato je več občin vložilo vlogo za izredni odstrel volka, civilne iniciative pa so to podprle z 2900 podpisi. Po drugi strani je v javnosti zaznati tudi očitke, da rejci ne storijo dovolj za zaščito svojih živali. Kako rejci varujejo svoje živali in kaj jim svetujejo strokovnjaki?
V zadnjem času je med žrtvami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, največ žrtev iz starostne skupine nad petdeset let. Družba in okolje nas spodbujata, da ostajamo tudi pri tej starosti aktivni kot da bi bili stari trideset let. Zato se tudi moški na motorju obnašajo drugače kot bi se, če bi živeli in se obnašali primerno svojim letom. V motociklističnem svetu se je v zadnjih letih zgodila tudi revolucija, saj velika podjetja zaznavajo upad zanimanja za vožnjo z motorji pri mlajših moških in dekletih. Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvijalec vsebin trajnostne mobilnosti z Inštituta za civilizacijo in kulturo, se sprašuje, zakaj so izkušeni in zreli motoristi pripravljeni ogroziti svoje življenje pri petdesetih, ko pa bi se morali na motor usesti zaradi veselja in sprostitve.
S strokovnjakom za civilno letalstvo direktorjem Letališča Portorož Robertom Krajncem se je možnih scenarijih pogovarjala Lucija Fatur.
Po poskusu umora sodnice v Mariboru so splet hkrati preplavili izrazi odobravanja take brutalnosti in pozivi proti sovražnosti. Ta primer sicer ne spada v strogo opredelitev sovražnega govora, saj ne gre za govor o marginalni skupini ljudi, je pa pokazatelj snežne kepe, ki se lahko zvali po družbenih omrežjih. O tem, kako jo ustaviti, je bil danes govor na posvetu, ki ga je organizirala točka za prijavo Spletno oko na Fakulteti za družbene vede. Med drugim smo slišali, da je evropska zakonodaja pri tem še najboljša - čeprav precej zaostaja za tehnološkim napredkom. Stroka pa je predvsem vplivneže pozvala, naj razmislijo, preden kliknejo "objavi".
Na letošnji kolesarski dirki Po Sloveniji bo med devetnajstimi sodelujočimi ekipami tokrat ena, prav posebna. Prvič se jo bo udeležila ekipa “Team Novo Nordisk” iz Združenih držav Amerike. Njihova posebnost je, da imajo vsi tekmovalci sladkorno bolezen. Ob tekmovanju je njihov namen tudi ozaveščanje. Govorijo o preventivi in ljudi spodbujajo, da je tudi življenje s sladkorno boleznijo lahko aktivno in s tem kakovostno. Pridružujejo se kampanji "Imam sladkorno, a sladkorna nima mene." #DarujemKilometre Foto: Iztok Konc. Na fotografiji kolesari slovenski ambasador kampanje profesionalni športnik Vid.
Puščave pokrivajo med 18 in 20 % kopnega na Zemlji. Nastanejo zaradi pomanjkanja vodnih virov. Uradna definicija pravi, da je puščava tam, kjer je na letni ravni količina padavin oz. dežja le od okoli 150 do 200 mm. Več o puščavah nam je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na ARSU.
V Sloveniji imamo trenutno dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Večje investicije so doslej naletele na nasprotovanje pri umeščanju v prostor.
Načrti Merklove, rast najemnin v mestu in nočna mora v podobi nedokončanega berlinskega letališča.
Neveljaven email naslov