Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna.
Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Mitja, kolesar laik, se je v spremstvu kolesarskega maestra zapeljal po gozdni stezi enoslednici. Po izkušnji sta se, opremljena z zvočnim posnetkom dela vožnje, pojavila v terenskem studiu, kjer ju je Miha povprašal o – občutkih, kakopak. “Če znaš voziti kolo, znaš voziti tudi gorsko kolo – to sploh ne drži. Ob vseh teh koreninah se je malo težje sprostiti.”
Z vodnikom in inštruktorjem Markom Šimencem smo govorili o vodenju kolesarjev in (birokratskih) težavah, na katere ob tem naleti: “Mnogo ljudi gre takoj v ekstreme, brez da bi poznali osnove.”
Upokojeni tekmovalec v skoraj vseh gorsko-kolesarskih disciplinah in lastnik titanskih vijakov v gležnju Andrej Dekleva je zdaj novinar in urednik portala mtb.si. Začel je s kratko predstavitvijo: “Gorsko kolesarstvo je dejavnost in doživetje v naravi, ki vsebuje telesni napor in tehnični izziv.” Predstavil je discipline gorskega kolesarjenja, kolesarski kodeks, stanje in stagniranje kolesarjenja kot turistične panoge v Sloveniji, ženske kvote, primere praks v tujini, prihodnost in potencialne smeri razvoja.
Vsaka scena ima svoje legende, gorsko kolesarjenje ima Cedrica Gracio, ki je tudi prvi žurer karavane. Predstavi se takole: “Cedric Gracia, ogromna pornozvezda.” Sploh ne ve, če je zvezda tudi doma – mama bi ga najbrž ubila, če bi slišala ta pogovor. “V ospredje skušam potiskati gorsko kolesarstvo. Ja, sem zmagal na kakšnem svetovnem prvenstvu, ampak ne živim v preteklosti, skušam živeti za prihodnost in ko vidim mlade gorske kolesarje, sem srečen.”
Slovenci imamo tudi odlično znanje, kar zadeva razvoj gorskokolesarskih destinacij. Mag. Andrej Žigon ni le znanstvenik, ampak tudi praktik, vešč krampa in motorke, trenutno v Gruziji gradijo dve mreži gorsko-kolesarskih poti na smučiščih. “Države v razvoju vidijo v gorskokolesarskem turizmu velik potencial, ker zahteva relativno majhne infrastrukturne vložke.”
V Sloveniji po njegovih izkušnjah ne znamo izkoristiti potencialov. “Na žalost si večina naših veljakov predstavlja, da bomo zgolj označili poti in da bodo turisti kolesarji kar drli k nam.”
Opuščeni mežiški rudnik se da prevoziti tudi s kolesom! Včasih so tam vlaki vozili rudo in jalovino, danes tam kraljujejo kolesa. V podzemlju se lahko 6 kilometrov vozite po transportne rovu.
Mnogo let je minilo, odkar je legendarni Mito vzkliknil: “Vsi na kolo, za zdravo telo!” Bili so časi, ko so kolesa in zdrava telesa še nekaj pomenila – danes imamo za telesa medicino in za kolesa zgodovino.
V Mežiški dolini je kolesarska zgodovina vijugava. In še vedno vsaj delno skrivnostna. Zato potop v kolesarsko preteklost Mežiške doline.
Ohranili so se zapisi o pra-oblikah gorskega kolesarjenja v Mežiški dolini. Namreč; delavci, ki so delali v tovarni ter bili nesrečno doma na hribu, so se na “šiht” pripeljali s kolesom, nazaj v hrib pa ga potiskali ali odpeljali na vozu. “Psevdodownhill”, bi rekli danes.
V Radljah ob Dravi imajo posluh za občane kolesarje. Poleg desetin kilometrov kolesarskih poti, tudi čezmejnih, med nasadom hmelja in naseljem stoji iz kupov zemlje oblikovan urbani park za kolesarje, ki je dostopen vsem s kolesom in čelado.
Govoriti o kolesarstvu letošnjega julija in ne omeniti morije, ki se je zgodila to poletje na naših cestah, bi pomenilo nojevsko tiščanje glave v asfalt, je zapisal Marko Radmilovič.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna.
Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Mitja, kolesar laik, se je v spremstvu kolesarskega maestra zapeljal po gozdni stezi enoslednici. Po izkušnji sta se, opremljena z zvočnim posnetkom dela vožnje, pojavila v terenskem studiu, kjer ju je Miha povprašal o – občutkih, kakopak. “Če znaš voziti kolo, znaš voziti tudi gorsko kolo – to sploh ne drži. Ob vseh teh koreninah se je malo težje sprostiti.”
Z vodnikom in inštruktorjem Markom Šimencem smo govorili o vodenju kolesarjev in (birokratskih) težavah, na katere ob tem naleti: “Mnogo ljudi gre takoj v ekstreme, brez da bi poznali osnove.”
Upokojeni tekmovalec v skoraj vseh gorsko-kolesarskih disciplinah in lastnik titanskih vijakov v gležnju Andrej Dekleva je zdaj novinar in urednik portala mtb.si. Začel je s kratko predstavitvijo: “Gorsko kolesarstvo je dejavnost in doživetje v naravi, ki vsebuje telesni napor in tehnični izziv.” Predstavil je discipline gorskega kolesarjenja, kolesarski kodeks, stanje in stagniranje kolesarjenja kot turistične panoge v Sloveniji, ženske kvote, primere praks v tujini, prihodnost in potencialne smeri razvoja.
Vsaka scena ima svoje legende, gorsko kolesarjenje ima Cedrica Gracio, ki je tudi prvi žurer karavane. Predstavi se takole: “Cedric Gracia, ogromna pornozvezda.” Sploh ne ve, če je zvezda tudi doma – mama bi ga najbrž ubila, če bi slišala ta pogovor. “V ospredje skušam potiskati gorsko kolesarstvo. Ja, sem zmagal na kakšnem svetovnem prvenstvu, ampak ne živim v preteklosti, skušam živeti za prihodnost in ko vidim mlade gorske kolesarje, sem srečen.”
Slovenci imamo tudi odlično znanje, kar zadeva razvoj gorskokolesarskih destinacij. Mag. Andrej Žigon ni le znanstvenik, ampak tudi praktik, vešč krampa in motorke, trenutno v Gruziji gradijo dve mreži gorsko-kolesarskih poti na smučiščih. “Države v razvoju vidijo v gorskokolesarskem turizmu velik potencial, ker zahteva relativno majhne infrastrukturne vložke.”
V Sloveniji po njegovih izkušnjah ne znamo izkoristiti potencialov. “Na žalost si večina naših veljakov predstavlja, da bomo zgolj označili poti in da bodo turisti kolesarji kar drli k nam.”
Opuščeni mežiški rudnik se da prevoziti tudi s kolesom! Včasih so tam vlaki vozili rudo in jalovino, danes tam kraljujejo kolesa. V podzemlju se lahko 6 kilometrov vozite po transportne rovu.
Mnogo let je minilo, odkar je legendarni Mito vzkliknil: “Vsi na kolo, za zdravo telo!” Bili so časi, ko so kolesa in zdrava telesa še nekaj pomenila – danes imamo za telesa medicino in za kolesa zgodovino.
V Mežiški dolini je kolesarska zgodovina vijugava. In še vedno vsaj delno skrivnostna. Zato potop v kolesarsko preteklost Mežiške doline.
Ohranili so se zapisi o pra-oblikah gorskega kolesarjenja v Mežiški dolini. Namreč; delavci, ki so delali v tovarni ter bili nesrečno doma na hribu, so se na “šiht” pripeljali s kolesom, nazaj v hrib pa ga potiskali ali odpeljali na vozu. “Psevdodownhill”, bi rekli danes.
V Radljah ob Dravi imajo posluh za občane kolesarje. Poleg desetin kilometrov kolesarskih poti, tudi čezmejnih, med nasadom hmelja in naseljem stoji iz kupov zemlje oblikovan urbani park za kolesarje, ki je dostopen vsem s kolesom in čelado.
Govoriti o kolesarstvu letošnjega julija in ne omeniti morije, ki se je zgodila to poletje na naših cestah, bi pomenilo nojevsko tiščanje glave v asfalt, je zapisal Marko Radmilovič.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.
Gostili smo planinca in ljubitelja narave, Štefana Kebra, člana upravnega odbora Planinskega društva Prevalje, ki je odgovoren tudi za kulturo v društvu. Predstavil nam je okolico Prevalj, ki na tamkajšnjih hribih, ob jezerih in na smučiščih ponuja veliko prijetnih poti, na katerih se lahko sprostimo, nadihamo in razmigamo.
Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva, eno najbolj obleganih jamarskih področij, saj prav tu, v visokogorskem krasu, najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Speleologi ga raziskujejo skoraj šest desetletij in na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 800 jam. V Sloveniji je trenutno nekaj več kot 14.000 registriranih podzemnih jam, le 11 med njimi pa je globljih od 1000 metrov, največ prav na Kaninu. Toda sanje segajo dlje, globje. Višinska razlika od jamskih vhodov na gori do izvirov v dolini je 2000 metrov, kar pomeni da obstaja možnost uresničiti sen globino dvojno magično mejo: 2000 metrov in z vrha Kanina, skozi labirint jamskega sistema, priti do Soče.
Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se vrstijo pozivi k zmanjšanju stigme in diskriminacije obolelih. Okužba z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je danes namreč obvladljiva kronična okužba, ki okuženi osebi ob doživljenjski terapiji omogoča kvalitetno življenje, zdravila pa preprečujejo širjenje okužbe. A kljub temu je na prvem mestu preventiva, opozarja stroka.
Rojaki na avstrijskem Koroškem se na različne načine trudijo spodbuditi k branju slovenske literature še posebej otroke in mladostnike. Da bi odložili pametne telefone in tablice ter vzeli v roke knjige, jim zdaj vabi tudi Mega Miša. Gre za spletno aplikacijo, s katero otroke spodbujajo k branju knjig v slovenskem jeziku. Po prebrani knjigi lahko otroci na aplikaciji rešijo kviz in si prislužijo zvezdice ter z njimi pomagajo Mega Miši, ki potuje po galaksiji Č.R.K. in išče dobre knjige. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem namreč, kot potrjujejo tudi študije, nazaduje. V družinah se vse manj govori slovensko, zato imajo vse pomembnejšo vlogo izobraževalne ustanove. Ker pa se k dvojezičnemu pouku vpisujejo tudi učenci, ki slovensko ne govorijo, jim lahko pri učenju jezika pomaga prav Mega Miša. Prvi odzivi so dobri, pojasnjujeta Mitja Rovšek, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, in vodja projekta Marica Pörtsch.
"Heroji furajo v pižamah", iniciativa zavoda Vozim za manj voženj pod vplivom alkohola, je v zadnjih petih letih po besedah direktorja zavoda David Razboršek, intenzivno delala na ozaveščanju in krepitvi svoje prisotnosti na terenu, kjer invalidi in poškodovani v prometnih nesrečah mlade varno in brezplačno vozijo z zabav domov. Mladi so v zadnjem desetletju naredili velik napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola, starejši pa njihovemu zgledu še ne sledijo povsem.
Po poročanju o protestih zaradi prestrogih kovidnih ukrepov v nekaterih kitajskih mestih, smo se pozanimali, kako to vpliva na življenje običajnih ljudi, ki tam živijo. V mesto Suzhou, ki leži 80 km severovzhodno od Šanghaja, smo poklicali poslovneža Nenada Petrovčiča, ki nam je povedal, kako izgleda življenje ob upoštevanju kovidnih ukrepov, ki so v veljavi na Kitajskem, kako doživlja proteste in tudi kako so videti prenosi tekem s svetovnega prvenstva v nogometu.
V Evropskem parlamentu odpirajo razstavo o violinistu, učitelju, skladatelju, glasbenem teoretiku in izjemnem humanističnem mislecu Giuseppeju Tartiniju. Tartini, ki je z glasbo povezoval narode od Skandinavije do Sredozemlja, se je rodil v Piranu pred 330 leti. Avtorji razstave so dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter dr. Nejc Sukljan in dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave spremlja koncert italijanskega violinista Federica Guglielma in slovenskega violončelista Domna Marinčiča.
Včerajšnja prepričljiva odločitev za javno, neodvisno Radiotelevizijo Slovenija ne pomeni zmage ene politike nad drugo. Pomeni zmago civilne družbe, ki je dojela in sprejela, da lahko kmalu zmanjka bitk, če pade javni medijski servis. In se tako tudi podala v bitko za avtonomen RTV. Obenem gre za zmago novinarske skupnosti, ki se do zdaj – če izvzamemo STA - nikoli ni tako jasno opredelila in hkrati angažirala v kateri izmed kampanj. Za zaposlene na javnem mediju pa se zdaj začenja še pomembnejša bitka. Potrditev zakona o RTV je predvsem simbolna zmago, ki še ne bo prinesla sprememb v upravljanju in vodenju RTV čez noč, saj bo zakon očitno pristal v presoji ustavnega sodišča. Novela je torej zgolj prvi korak k izločitvi politike iz vodenja javnega zavoda. Za dosego tega pa bo treba opraviti še ogromno dela, najprej pa upravičiti včeraj izkazano zaupanje in z dobrim delom ohraniti pokončno držo ter okrepiti profesionalne etične standarde. Zavedamo se, da od nas pričakujete politično neobremenjen, strokovno dodelan program z jasnimi novinarskimi standardi. In čeprav je – kot lahko sklepamo iz odzivov – nekaterim še vedno težko priznati, naj ponovimo. Ljudje so včeraj dobro vedeli o čem glasujejo in zelo odločno rekli, da so za: novinarke in novinarje RTV Slovenija, za medijsko skupnost in kredibilno, avtonomno novinarstvo. Politika pa je dobila jasno nezaupnico ob spodnašanju profesionalnih novinarskih standardov, ki jih je največja medijska organizacija oblikovala in krepila skozi desetletja. Zdaj so bili na tnalu predvsem tiste politike, ki je tudi spisala trenutno - za razvoj in napredek – pogubno zakonodajo.
Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka je odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2022 prejme glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš. Žirija je v obrazložitvi zapisala: Vlado Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo. Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja ter neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom. Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.
Z voditeljico Jolando Lebar smo spremljali prve rezultate referendumskega glasovanja. V studiu so izide pojasnjevali Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo, dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Miro Haček s FDV, nekdanji novinar na RTV Slovenija Boris Bergant in novinar Tomaž Celestina.
Kako razmišlja medicinska sestra Martina Petric iz ljubljanske Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov
