Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
"Uspeh vidim v tem, da vse več otrok dejansko uživa v učenju, da ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji!"
Tanvi Girotra je aktivistka iz New Delhija. Pri komaj devetnajstih letih je ustanovila prvo nevladno organizacijo Becoming I, in to v državi, kjer urejena okolja za družbeno delovanje niso samoumevna. Z vodenjem in delom pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. “Skrbimo torej, da se sploh začnejo šolati, da so vpisani in da šolo končajo. Skušamo jih pripraviti na to, da bi še v času šolanja ali po njegovem končanju razmišljali s svojo glavo.” Spodbuja namreč ustvarjalnost, inovativnost, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bojuje se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanja življenja skupnosti na bolje.
Tanvi Girotra je svojeglava. In ima izdelano mnenje o pomanjkljivostih šolstva. Diplomirala je iz ekonomije, pravi pa, da je za svojo izobrazbo po večini poskrbela sama, s številnimi dejavnostmi in samoiniciativnostjo, da ji formalno izobraževanje torej ni prav veliko dalo. Denar za to ne sme predstavljati nikakršnih meja: “Če je dovolj denarja za matematiko, za Shakespeara, potem mora biti dovolj denarja tudi za vpeljavo elementov plesa, gledališča, umetnosti, vsebin za krepitev samozavesti učencev in njihovega zavedanja sveta okoli sebe.”
“Čeprav nimam statistike in grafov o neposrednih učinkih našega dela, lahko rečem, da vidim, kako vse več otrok hodi v šolo, da jih vse več šolo dokonča; vidim, da vse več otrok dejansko uživa v učenju in ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji, ampak ker sami tako hočejo.”
– Tanvi Girotra
Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo, saj je stara šele 24 let. “Moje najpomembnejše sporočilo današnjim voditeljem bi bilo naslednje: ko govorijo o enakopravnosti, ne gre zgolj za enakopravnost med moškimi in ženskami ali za svobodo mišljenja, gre za enakopravnost med ljudmi nasploh.” Sogovornica iz New Delhija priznava še, da ji kot zgled pogosto služi babica, ki je pred desetletji v času velikih napetosti in nasilja pribežala z ozemlja današnjega Pakistana na ozemlje Indije. Stara je bila 17 let, poročena, s seboj pa je imela mlajšo sestro in dva brata. In začele na novo, iz nič, ter zgradila dom za svoje otroke in vnuke.
“Njena zgodba me navdihuje, saj ni bila visoko izobražena ženska, a je imela toliko zavedanja o svetu, da je na otroke prenašala znanje, kulturo in tradicijo, kar so zatem oni prenesli na svoje otroke. In to je nekaj, na kar kljub vsej svoji progresivnosti ne smemo nikoli pozabiti.”
– Tanvi Girotra
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
"Uspeh vidim v tem, da vse več otrok dejansko uživa v učenju, da ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji!"
Tanvi Girotra je aktivistka iz New Delhija. Pri komaj devetnajstih letih je ustanovila prvo nevladno organizacijo Becoming I, in to v državi, kjer urejena okolja za družbeno delovanje niso samoumevna. Z vodenjem in delom pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. “Skrbimo torej, da se sploh začnejo šolati, da so vpisani in da šolo končajo. Skušamo jih pripraviti na to, da bi še v času šolanja ali po njegovem končanju razmišljali s svojo glavo.” Spodbuja namreč ustvarjalnost, inovativnost, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bojuje se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanja življenja skupnosti na bolje.
Tanvi Girotra je svojeglava. In ima izdelano mnenje o pomanjkljivostih šolstva. Diplomirala je iz ekonomije, pravi pa, da je za svojo izobrazbo po večini poskrbela sama, s številnimi dejavnostmi in samoiniciativnostjo, da ji formalno izobraževanje torej ni prav veliko dalo. Denar za to ne sme predstavljati nikakršnih meja: “Če je dovolj denarja za matematiko, za Shakespeara, potem mora biti dovolj denarja tudi za vpeljavo elementov plesa, gledališča, umetnosti, vsebin za krepitev samozavesti učencev in njihovega zavedanja sveta okoli sebe.”
“Čeprav nimam statistike in grafov o neposrednih učinkih našega dela, lahko rečem, da vidim, kako vse več otrok hodi v šolo, da jih vse več šolo dokonča; vidim, da vse več otrok dejansko uživa v učenju in ne hodijo v šolo le zato, ker jim tako rečejo starši ali učitelji, ampak ker sami tako hočejo.”
– Tanvi Girotra
Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo, saj je stara šele 24 let. “Moje najpomembnejše sporočilo današnjim voditeljem bi bilo naslednje: ko govorijo o enakopravnosti, ne gre zgolj za enakopravnost med moškimi in ženskami ali za svobodo mišljenja, gre za enakopravnost med ljudmi nasploh.” Sogovornica iz New Delhija priznava še, da ji kot zgled pogosto služi babica, ki je pred desetletji v času velikih napetosti in nasilja pribežala z ozemlja današnjega Pakistana na ozemlje Indije. Stara je bila 17 let, poročena, s seboj pa je imela mlajšo sestro in dva brata. In začele na novo, iz nič, ter zgradila dom za svoje otroke in vnuke.
“Njena zgodba me navdihuje, saj ni bila visoko izobražena ženska, a je imela toliko zavedanja o svetu, da je na otroke prenašala znanje, kulturo in tradicijo, kar so zatem oni prenesli na svoje otroke. In to je nekaj, na kar kljub vsej svoji progresivnosti ne smemo nikoli pozabiti.”
– Tanvi Girotra
Veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, kamor spadajo tudi domovi starejših in varstveno delovni centri, zaradi takšnih ali drugačnih omejitev ne morejo koristiti takoimenovanih Bonov21. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zato pozvala ponudnike, naj svoje storitve približajo stanovalcem s prihodom v njihovo okolje. Ob tem se je pojavila težava tehnične narave, kako koristiti bone na terenu. Rene Markič se je o tem pogovarjal sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom in predsednikom sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blažem Cvarom. Prispevek Reneja Markiča.
Avgust od nekdaj velja za mesec, ko si dopust privoščijo naši zahodni sosedje. Poletna letovanja Italijanov so se v zadnjih letih sicer razporedila čez štirimesečje od junija do septembra, vendar pa jih okoli 60 odstotkov še vedno letuje predvsem avgusta. Naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pojasnjuje, zakaj takrat. Preveril pa je tudi, kje letos letujejo Italijani in kako je s sproščanjem ali zaostrovanjem protikoronskih ukrepov.
V času poletja socialna omrežja preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To negativno vpliva predvsem na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. Splet je sicer v času epidemije postal nadomestek za fizična druženja, kar pa je odprlo igrišče spletnim prevarantom in nadlegovalcem. Eva Lipovšek in Rene Markič
Pred več kot dvema tednoma smo poročali o dogajanju v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, o uničujočih poplavah, v katerih je umrlo več kot 160 ljudi. Poklicali smo dopisnico Polono Fijavž, ki se trenutno nahaja v zvezni deželi Porenje-Pfalška, na območju Ahrweiler, ki je bilo v času zadnjih poplav najbolj prizadeto.
Amazonski pragozd, ki ga pogosto imenujemo pljuča planeta, zdaj v ozračje oddaja več ogljikovega dioksida, kot ga lahko sprejme. Brazilska vlada, ki je že tako pospešila njegovo izsekavanje, pa namerava postopke izkoriščanja še olajšati. In to na račun pravic staroselskih ljudstev. Posledice pa bo nosil ves planet. Na to opozarja kampanja "Zadnje opozorilo". Pogovarjali smo se s podpornikom kampanje in raziskovalcem Renejem Sušo.
14. junija 2017 je v 24-nadstropni stanovanjski stolpnici Grenfell Tower v severnem, revnem delu Kensingtona izbruhnil požar, ki se je zelo hitro širil in v dobrih desetih minutah dosegel vrh stavbe. Nad Londonom se je vil oblak gostega dima, v zraku so odmevale sirene gasilskih in reševalnih vozil. S tako strahotnim požarom se tamkajšnji gasilci niso spoprijeli že vsaj 30 let. Kot se je izkazalo pozneje, je požar terjal 72 življenj, več kot 70 jih je bilo ranjenih. Ure, ki so sledile so odpirale več vprašanj, kot so ponujale odgovorov.
Kot vemo, je korona v slovenskem turizmu dodobra pretresla razmerje med domačim in tujim gostom. Lani je bilo več domačih gostov – tudi zaradi turističnih bonov, močna pa je bila tudi oglaševalska akcija Slovenske turistične organizacije 'Čas je za. Moja Slovenija' – 33 odstotkov več kot leto prej. A na STOju se zavedajo, da turizma brez tujih gostov ni. Ti se počasi le vračajo – lahko bi rekli do novih omejitev. A do takrat pa le prisluhnite, kako polna gastronomskih in aktivnih doživetij je polna Slovenija. Konkretneje, vzhodni del države, kamor se je odpravila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes se zaključuje mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat. Poleg koncertov je ponudil širok nabor vsebin za pevce, zborovodje in vse druge, ki jih zanima skupinsko petje.
Ta teden se v Ljubljani odvija mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki ob koncertih prinaša tudi druge vsebine, povezane s skupinskim petjem. Med njimi najdemo raziskovalne ateljeje, enega od njih je vodila vsestranska umetnica Zvezdana Novaković, ki je predstavila posebno tehniko odprtega petja za zbore.
V zadnjem času lahko po marsikje opazimo povečano število novogradenj, gradbišča in posledično večje število žerjavov. Smo sredi poletja, na vsake toliko časa smo deležni vročinskih valov in v takih razmerah svoje delo opravljajo tudi delavci na gradbiščih. Tudi upravljalci žerjavov, 50 metrov na tlemi ali več. Ko delavec upravlja z žerjavom in tovorom, upravlja vozilo z različnimi krmili in vodili. Z njimi premika in obrača žerjav, dviga in spušča ročico ali krak ter premika voziček za dvigovanje. Obenem ima nenehno vzpostaljeno radijsko zvezo z nadzornikom. Gre za stresno delo, kjer ne sme priti do napak. Upravljalec žerjava Andrej Antolič poudarja, da svoje delo opravlja zelo rad in se hkrati pošali, da gre za delovno mesto, kjer zaposlenega ne more iznenada z obiskom presenetiti nadrejeni.
V Ljubljani poteka eden največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v enem od evropskih mest. Aktualno dogajanje spremlja tudi Prvi program.
V soboto se je začel mednarodni zborovski festival Europa Cantat, na katerem boste lahko vse do četrtka, 22. 7., poleg koncertov poslušali tudi različne delavnice in predavanja na temo skupinskega petja. Za vas smo povzeli nekaj dogajanja prvih dveh festivalskih dni.
Danes so v veljavo stopili novi turistični boni. Prva rezervacija je bila opravljena že nekaj minut čez polnoč, prvi bon pa je bil unovčen ob pol sedmih zjutraj v Kopru. Prav zaradi turističnih bonov je bilo lani na Obali več kot 70 odstotkov slovenskih gostov, podobno pa kaže tudi letos. Turistični boni so namenjeni predvsem reševanju turizma in gostinstva, letos lahko za razliko od lani poleg turističnih namestitev plačamo tudi obroke v restavracijah, potovanja pri turističnih agencijah, vstopnice za športne in kulturne prireditve, obisk fitnes centrov, najem vodnih plovil ter športne opreme, pa tudi knjige ter učbenike za šolarje.
Oblasti v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško so danes sporočile, da je v poplavah umrlo že najmanj 50 ljudi. Še najmanj 30 ljudi pa je izgubilo življenje v sosednji deželi Severno Porenje-Vestfalija. Razmere se po obilne dežju še ne umirjajo, več deset ljudi še pogrešajo. Nemška kanclerka Angela Merkel je v četrtek ob obisku v Washingtonu opozorila, da bo popolna razsežnost poplav verjetno znana šele v prihodnjih dneh. Poplave je označila za tragedijo. Hidrologom iz agencije za okolje Janez Polajnar poudarja, da smo vsako leto priča poplavam v kakšnem delu Evrope. Tokrat se je pač zgodilo na zahodu.
V Gornjem Gradu so odprli sodoben center za osebe z demenco Makov svet, ki je prilagojen osebam z demenco. Na prvem mestu je varnost oskrbovancev, vendar jih bodo kljub temu spodbujali k samostojnosti in mobilnosti. Prostori so urejeni tako, da spodbujajo pozitivne občutke in čim bolj omejujejo možne negativne dražljaje, ki bi lahko osebam z demenco povzročale zmedenost in vnemirjenje.
57. seminar slovenskge jezika, literature in kulture, na katerem sodeluje 89 udeležencev iz 24-ih držav, v pogovoru z Lucijo Fatur predstavljajo Alenka Žbogar, predsednica 57.SSJLK, edini predavatelj na seminarju Tone Smolej in študentka Monika Ivančič.
Zaloga se nenehno spreminja, dr. IRENA RAZBORŠEK, predstojnica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino pa razloži, zakaj je trenutno potreba po krvi večja.
V Športnem društvu H2O Team so v sklopu akcije ''Potapljajmo se varno 2021'' pripravili brezplačen priročnik o varnem potapljanju na vdih – 9 napak, zaradi katerih lahko za vedno ostaneš na dnu morja, ki lahko vsakemu dopustniškemu potapljaču na vdih pomaga, da se bo potapljal precej bolj varno. Ker so prepričani, da bi si ga morali prebrati vsi otroci, starši in ljubiteljski potapljači, preden se prvič potopijo. Avtor priročnika je Jure Daić. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca
Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži!
Neveljaven email naslov