Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.
Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.
To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.
Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.
Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”
O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.
“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.
“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”
– Aleksej Dimitrijev
Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.
“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.
Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.
To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.
Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.
Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”
O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.
“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.
“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”
– Aleksej Dimitrijev
Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.
“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.
V naslednjem tednu, ko nas čaka delno zaprtje države, bodo imeli šolarji jesenske počitnice. V zmanjšanem obsegu pa bodo delovali vrtci. Odločitev o tem, kateri vrtci in v kakšni obliki bodo odprti, je ministrstvo prepustilo županom. Pogovarjali smo se s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj.
V naslednjem tednu, ko nas čaka delno zaprtje države, bodo imeli šolarji jesenske počitnice. V zmanjšanem obsegu pa bodo delovali vrtci. Odločitev o tem, kateri vrtci in v kakšni obliki bodo odprti, je ministrstvo prepustilo županom. Pogovarjali smo se s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj.
V informativnih oddajah spremljamo naraščajoče števile novo okuženih, hospitaluziranih pri nas in v sodenjih dražavh in po svetu. Zdravstveni minister Tomaž Gantar je ob skokovitem naraščanju okužb in hospitalizacij že včeraj pozval k ustavitvi javnega življenja. Vodja Oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Matjaž Jereb pa je poudaril. " Zaustavitev javnega življenja ni strokovna odločitev, ker vsi vemo, kaj vse takšna odločitev prinaša za seboj. Če me sprašujete po osebnem mnenju, pa lahko povem, da je to zelo verjetno rešitev našega problema." Po zadnji osvežitvi podatkov - pogojev za aktivacijo tretjega svežnja rdeče faze vladnih ukrepov – torej najbolj omejevalnih ukrepov – manjka le še nekoliko večje število hospitaliziranih. Ukrepi, ki nas morda čakajo, so: omejitev gibanja med občinami, zaustavitev javnega prometa, zaprtje vrtcev, zaprtje meja z izjemo tovornega prometa in nujnih prehodov, omejitev izhodov iz prebivališč in zapiranje posameznih gospodarskih dejavnosti.
V tem tednu se je začelo cepljenje proti gripi – letos je zastonj za vse. Za gripo vsako leto zboli okoli 15 odstotkov populacije. Spomnimo se – letošnjo pomlad se je gripa močno širila med otroci, mnogo več kot pred tem jih je bilo zaradi gripe tudi hospitaiziranih. Ker vpliv koronavirusa na gripo še ni znan, strokovnjaki pozivajo k cepljenju tako ranljivih skupin kot tudi vseh ostalih. Cepljenje po mnenju večine strokovnjakov ostaja eden najpomembnejših ukrepov proti okužbi, pripomore pa tudi k lažjemu poteku bolezni. Proti gripi se lahko cepimo na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ali pa pri svojem izbranem družinskem zdravniku. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporočajo, da se želi proti gripi letos cepiti veliko ljudi. Trenutno stanje na terenu sta povzela družinska zdravnica dr. Nena Kopčaver Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana Vič ter Marko Pokorn, strokovni direktor Pediatrične klinike.
Številni novi ukrepi in nove omejitve, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, za zdaj še ne vključujejo ustavitve javnega potniškega prometa po državi. Pa so omejitve vendarle prinesle kakšne spremembe v voznih redih večjih prevoznikov, ki pri nas skrbijo za medkrajevni in mestni promet? O morebitnih spremembah o obsegu izvajanja javnega potniškega prometa odloča naročnik prevoza in v primeru integriranega javnega potniškega prometa je to Ministrstvo za infrastrukturo, v primeru mestnih prometov pa mestne občine. Z Ministrstva za infrastrukturo so v kratki pisni izjavi odgovorili, da ne načrtujejo posegov v vozne rede javnega potniškega prometa. Prepričani so namreč, da se ob doslednem spoštovanju ukrepov, ki so namenjeni preprečitvi širjenja virusa COVID-19, lahko izognemo ponovni popolni zapori javnega potniškega prometa. Tudi v največjem valu epidemije spomladi letos javni potniški promet v EU ni bil popolnoma ustavljen, še poudarjajo na infrastrukturnem ministrstvu. Kako pa je v praksi? Več Andreja Čokl.
V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, ki v različnih organizacijskih oblikah izvajajo svojo dejavnost na več kot 1000 mestih po državi. Ni nas bilo malo v ponedeljek, na dan razglasitve epidemije, ki smo pohiteli v knjižnico, da ne bi ostali brez nujno potrebnega gradiva. Izkušnja z zaprtimi knjižnicami v času pomladanske razglasitve epidemije je bila namreč neprijetna. Knjižnice so še vedno odprte in kot pravi Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic, nameravajo odprte tudi ostati. Tudi 13 bibliobusov, ki obiške več kot 700 postajališč po slovenski periferiji bo nemoteno obratovalo.
Življenje teče dalje. Tudi covid ga ne ustavi. Od meseca marca je na posebnem covid porodnem bloku v ljubljanski Prodnišnici rodilo sedem porodnic, ki so bile okužene z novim koronavirusom. Pet jih je rodilo po naravni poti, dve s pomočjo carskega reza. Vse mame in dojenčke so že odpustili v domačo oskrbo. V tem obdobju pa se je v Porodnišnici Ljubljana rodilo tudi 60 nedonošenčkov, ki so bili ob rojstvu veliki komaj za dlan – to pomeni, da so bili lažji od enega kilograma. Katere nujne spremembe je covid povzročil na oddelku za nedonošenčke? Kako se je spremenilo delo zdravnikov in sester? Iztok Konc je poklical dr. Lilijano Kornhauser Cerar z Enote intenzivne terapije in nege nedonošenčkov v Porodnišnici Ljubljana. Foto: dr. Lilijana Kornhauser Cerar, UKC Ljubljana
Omejitev na zgolj eno osebo v prostoru oziroma eno osebo na 20 kvadratnih metrov površine v javnih prostorih namreč zahteva svoj čas. Prispevek Urške Jereb in Eva Lipovšek.
Uvedba » policijske ure« je v neskladju z ustavo, sta prepričana pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin. Opozarjata, da država lahko prepove gibanje le, če razglasi izredno stanje. Zato sta na ustavno sodišče že vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka. Ideje o izrednem stanju niso le nore, ampak tudi nevarne pa opozarjajo nekateri. Jolanda Lebar.
Zaradi hitrega naraščanja števila okužb z novim koronavirusom, so v večjem delu Slovenije maske obvezne tako v zaprtih javnih prostorih kot tudi na prostem. Nekateri smo se mask že navadili, drugi se nanje šele privajajo. Skrbi jih, ali bodo kljub maskam lahko dihali. Ali bodo dobili dovolj kisika, ali jim morda grozi zastrupitev z izdihanim ogljikovim dioksidom? Kaj drži? Katere skrbi so upravičene, katere pa odveč? Iztok Konc se je obrnil na strokovnjaka zdravnika internista prof. dr. Uroša Kavčiča z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Od danes poteka pouk za učence od 6. razreda naprej in za dijake na daljavo. Za zdaj velja, da bo pouk na daljavo potekal ta teden, prihodnji teden sledijo enotedenske, t.i. krompirjeve počitnice, ob koncu katerih naj bi bilo znano, kako naprej.
Preverili smo, kaj slaba epidemiološka slika v državi pomeni za delovanje javne zobozdravstvene mreže, ki se je spomladi hitro odzvala z zapiranjem dejavnosti za nenujne zobozdravstvene storitve in vzpostavitvijo tako imenovanih nujnih vstopnih točk. O aktualnih razmerah je spregovoril predsednikom Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Znanstveniki pospešeno iščejo cepivo proti koronavirusu. Rusija je pred nekaj dnevi odobrila že drugo cepivo in napoveduje, da bo v prihodnjem mesecu razdelila okrog 10 milijonov odmerkov prvega od teh cepiv, poimenovanega Sputnik 5. Znanstveniki sicer opozarjajo, da Rusija prehiteva, saj pri izdelavi cepiv niso bili upoštevani vsi varstveni standardi, ki veljajo po svetu. »Zelo pomembno je, da je pri razvoju cepiv na prvem mestu varnost,« poudarja doktor Borut Štrukelj, profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki sodeluje pri izdelavi cepiva skupaj s Kemijskim inštitutom.
Vrnitev Srednjeevropske univerze, ki jo je v ustanovil ameriški poslovnež madžarskega rodu George Soros, iz Dunaja v madžarsko prestolnico je malo verjetna, čeprav je Sodišče Evropske unije pred kratkim razsodilo, da madžarski zakon o visokem šolstvu iz leta 2017 krši evropsko pravo. O usodi Srednjeevropske univerze, ki je dvignila veliko prahu tudi v Bruslju, se je Sandra Krišelj pogovarjala z direktorjem tamkajšnjega doktorskega programa za zgodovino Laszlom Kontlerjem, pa tudi o pritiskih madžarske vlade na izobraževalni sistem ter reševanju koronavirusne krize. Zaradi razsodbe sodišča EU mora vlada v Budimpešti odpraviti nezakonitosti, sicer ji grozi finančna kazen Evropske komisije. Ministrica za pravosodje je dejala, da bo Madžarska spoštovala sodbo, a tako, da bo to v interesu madžarskega naroda.
Danes je začelo delovati drugo nacionalno digitalno omrežje DAB+. Pred štirimi leti je v Sloveniji začelo delovati prvo digitalno radijsko omrežje, preko katerega oddajamo 4 nacionalne radijske programe: program , ki ga pravkar poslušate, torej Prvi, Val 202, ARS in Radio SI, ter 15 komercialnih postaj. Od aprila letos deluje lokalno DAB+ omrežje za območje Ljubljane in širše okolice, zdaj pa je, kot rečeno, vzpostavljeno še eno za celotno Slovenijo.
Trajnost je smer, v katero si Slovenija že leta prizadeva, da bi šla. Njen trud in delo pa opazijo tudi v tujini. Mednarodna organizacija Green Destinations je tako letos med 100 najbolj trajnostne destinacije na svetu uvrstila tudi 9 slovenskih: Bled, Brda, Dolina Soče, Kočevsko, Ljubljano, Logarsko dolino-Solčavsko, Miren, Kras, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Gre tudi za destinacije, ki so nosilke zlatega znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. A komu so sploh namenjene uvrstitve na takšnih seznamih, kot je 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu? Zgolj destinacijam kot priznanju za dobro delo ali morda tudi turistom v »oporo«, kam iti? Tina Lamovšek se je pogovarjala z Emilom Juvanom s katedre za trajnostni razvoj destinacij fakultete za turistične študije – Turistica. Foto: BoBo
Od polnoči bo omejeno zbiranje na 10 ljudi. V regijah, ki so zaradi števila okužb na rdečem seznamu, je zbiranje popolnoma prepovedano. Prebivalcem iz rdečih regij bo prepovedan prehod v druge regije. Katere so izjeme za prehajanje? S katerim dokumentom ali dokazilom je mogoče prehajati v druge regije? Na ta in vaša vprašanja je odgovarjal mag. Lado Bradač, direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve.
15. oktobra obeležujemo svetovni dan hoje. Hoja je izjemnega pomena za vse generacije, poudarjajo strokovnjaki, in pozitivno vpliva tako na zdravstveno kot psihično stanje posameznika. V času, ko se odsvetuje rekreacija v zaprtih prostorih, je lahko hoja v naravi dobra izbira, pravi izr. prof. dr. Blaž Mavčič, ortoped in Medicinskega centra Barsos.
Pogovor o smrti še danes obvladuje strah in takšnemu občutku se raje umaknemo. V Slovenskem društvu hospic, ki že 25 let skrbi za fizične, psihosocialne in duhovne potrebe umirajočih bolnikov ter daje oporo svojcem, si prizadevajo, da umirajoči zadnje obdobje življenja preživijo pomirjeni s samim seboj in svojimi bližnjimi. Letos, ob 25-letnici delovanja, opozarjajo na pravico do poslovitve od umrle osebe - možnost dostojne poslovitve v obdobju virusne epidemije. O njihovem poslanstvu se je Petra Medved pogovarjala s predsednico Društva Renato Jakob Roban.
Če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, se bomo morali lotiti celovitega prestrukturiranja energetskega sistema in opustiti premog, rešiti bo treba tudi dilemo okrog nadaljnje rabe jedrske energije.
Neveljaven email naslov