Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Red Army Orchestra prihaja v Ljubljano

05.09.2015

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.

Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.

Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.

To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.

Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.

Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”

O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.

“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.

“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”

– Aleksej Dimitrijev

Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.

“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Red Army Orchestra prihaja v Ljubljano

05.09.2015

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.

Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah

25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.

Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.

To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.

Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.

Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”

O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.

“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.

“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”

– Aleksej Dimitrijev

Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.

“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.


19.07.2019

Prvič v Sloveniji: brezplačne počitnice v zameno za druženje s starostniki

48 kvadratnih metrov velik apartma za dve osebi s kuhinjo, predprostorom, dnevnim prostorom, spalnico, kopalnico in balkonom v neposredni bližini znanih turističnih točk: Podpeškega jezera, Svete Ane in Rakitne. V najem apartmaja je vključena prehrana, čiščenje in paket terapevtskih storitev. In cena za petdnevni najem v poletnih mesecih? Zgolj tri ure dela na dan. Gre za poseben pilotni projekt, ki so se ga lotili streljaj od prestolnice v DEOS Centru starejših Notranje Gorice. Torej v enem od osmih takšnih centrov oziroma zasebnih socialnovarstvenih zavodov s koncesijo pri nas.


19.07.2019

Spomini na prenos pristanka na Luni

Naš novinar Tomaž Gerden o tem, kako se je kot otrok ponoči pretihotapil pred televizor, da bi gledal prenos pristanka na Luni


18.07.2019

Dopustovanje v varstveno-delovnih centrih po Sloveniji

Varstveno-delovni centri po Sloveniji združujejo 4000 odraslih oseb s posebnimi potrebami, med njimi je okoli 85 odstotkov tam le v dnevnem varstvu. Omogočajo dnevno, do 8-urno varstvo, pa tudi institucionalno bivanje v bivalnih enotah odraslim osebam s posebnimi potrebami. Poletje je čas za aktivnosti, za katere jim med letom zmanjka časa, dneve v Varstveno-delovnem centru Tončke Hočevar Ljubljana pa krajšajo tudi prostovoljci, med njimi je že pol leta prostovoljka iz Španije.


17.07.2019

Na Balkan po visokotehnološke kadre

Irena Jakša Zupančič o vstopu tehnoloških podjetij na balkanski trg.


17.07.2019

Alternativne metode zdravljenja tudi v veterini

V Sloveniji imamo šele prvo generacijo 15 veterinarjev, ki so končali podiplomski študij homeopatije. Kljub odporu uradne humane in veterinarske medicine, si alternativne metode zdravljenja, kot so homeopatija, akupunktura, bioresonanca, uporaba eteričnih olj in druge komplementarne metode počasi utirajo pot v prakso. V Sloveniji smo dobili prvo generacijo petnajstih veterinarjev, ki so končali 4-letni podiplomski študij homeopatije po mednarodnih smernicah IAVH. Veterinarska zbornica te metode uradno priznava. Rezultati kombiniranja širše palete znanj v praski so dobri. Veterinarska fakulteta, kot najpomembnejša izobraževalna institucija na področju veterine pri nas pa je do njih odklonilna.


17.07.2019

"Spitzenkompromis"

Imenovanje Ursule von der Leyen je ena težjih preizkušenj in eden hujših porazov Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju. Poslanci so morali priznati premoč voditeljem držav članic EU-ja ter vsiljeni politični aritmetiki. Komentar Matjaža Trošta ob izvolitvi Ursule von der Leyen.


14.07.2019

Nedeljsko jutro - Slapovi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.07.2019

Pričakujemo lahko porast sovražnega govora

Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.


16.07.2019

»Pri mladih bolnikih z rakom se velikokrat vse obrne na glavo«

Urška Košir je Primorka, ki že vrsto let živi in raziskuje v tujini. Področje psihoonkologije, ki se mu posveča, prepleta dve njej ljubi radovednosti – možgane in duševnost, hkrati pa diagnozo, ki so jo tudi njej postavili med študijem v Združenih državah Amerike. Zdaj je na obisku doma, saj pripravlja prvo psihoonkološko raziskavo za mlade bolnike z rakom v Sloveniji. Meni, da je izkušnja z rakom kljub temu, da je v veliko primerih ozdravljiv, za marsikoga težka in da bi moral vsakdo biti deležen ustrezne podpore med in po obravnavi bolezni.


16.07.2019

Kviz - svetovni dan kač

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.07.2019

Ali se znamo odreči pretirani uporabi plastičnih vrečk?

Evropski parlament je leta 2015 izglasoval omejitev uporabe plastičnih vrečk, ki obremenjujejo okolje. Trenutno namreč povprečen Evropejec porabi skoraj 200 plastičnih vrečk na leto. V Sloveniji je prepoved brezplačnih plastičnih vrečk začela veljati 1. januarja, s tem pa smo se zavezali, da potrošnja lahkih plastičnih nosilnih vrečk do konca leta pade pod 90, do konca leta 2025 pa pod 40 tovrstnih vrečk na posameznika. Brezplačne plastične vrečke so od začetka leta tako prepovedane tudi v trgovinah z oblačili, ne zgolj z izdelki, še vedno pa jih je moč kupiti na prodajnem mestu. Še vedno pa so na voljo zelo lahke plastične vrečke, ki jih najdemo na oddelkih, kjer dobimo sveža živila, torej sadje, zelenjavo, ribe, meso.


15.07.2019

Maša Predin iz II. Gimnazije Maribor je na mednarodni maturi dosegla vse točke

Rezultati poklicne, mednarodne in splošne mature, ki so jih na Državnem izpitnem centru razkrili minuli teden, so razkrili, da so bili zelo uspešni tudi mladi na mednarodni maturi. Ta mednarodno priznan program se izvaja na 3 slovenskih gimanzijah: že 28. leto na II. Gimnaziji Maribor in Gimnaziji Bežigrad, že osmič je potekala tudi na Gimnaziji Kranj. 65 slovenskih in 23 tujih dijakov je letos v povprečju doseglo dobrih 38 točk, vse – 45 – sta zbrali 2 dijakinji iz Maribora, Zala Šeško in Maša Predin.


15.07.2019

Nesreča nikoli ne počiva – tudi čez mejo

Oddelki mednarodnih škod na zavarovalnicah imajo v poletnih mesecih največ dela. Kateri so ključni nasveti, ki jih je dobro upoštevati ob prometni nezgodi v tujini?


15.07.2019

Pogovor z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.07.2019

Komentar Žige Bratoša o projektu Ta Eho avtorja Brada Downeya

Euronews se je vprašal: poklon ali potegavščina?, The Guardian pa poročal, da so ga nekateri označili za strašilo. Kip Melanie Trump, ki ga je po naročilu ameriškega umetnika Brada Downeya na savskem nabrežju izdelal rokodelec Aleš Župevc – Maxi, je predvsem zaradi naivne podobe razburkal domačo javnost, o njem pa pišejo glavni svetovni mediji. Provokativnost začinjena s humorjem in ironijo je sicer bistvo umetniških projektov, ki jih v tem času Brad Downey predstavlja v ljubljanski galeriji Vžigalica na razstavi Ta Eho. Komentira Žiga Bratoš.


12.07.2019

Mineva 15 let od potresa v Posočju

Posočje so v zadnjih štirih desetletjih stresli trije rušilni potresi, zadnji natanko na današnji dan pred 15-imi leti. Ta je poškodoval več sto stavb in poleg sedmih ranjenih ljudi zahteval tudi smrtno žrtev. V odpravljanje posledic se je s programom popotresne obnove vključila tudi država in preko svoje tehnične pisarne do zdaj poskrbela za obnovo 349-ih objektov. A to je manj kot polovica vseh, ki so bili v potresu poškodovani. Čeprav bi morala biti popotresna obnova Posočja že končana, temu ni tako in - kot kaže - še ne bo tako kmalu. So pa v posoških lokalnih skupnostih z obnovo ob manjših pripombah in opozorilih v glavnem zadovoljni.


12.07.2019

Slovenska odprava tabornikov na 24. jamboree

Več kot 170-članka ekipa slovenskih tabornikov se je opravila v Združene države Amerike, kjer bo julija potekal 24. svetovni skavtski jamboree. Na tej prireditvi, ki poteka na vsaka 4 leta, pričakujejo 46 tisoč skavtov iz več kot 160 držav, slovenski pa so izlet čez Atlantik izkoristili še za kratko potovanje po ZDA.


12.07.2019

Študijska izmenjava je neprecenljiva izkušnja

Študijska izmenjava je pomembno obdobje rasti in pridobivanja novega znanja. Študentje so po opravljeni izkušnji tudi bolj zaposljivi in pripravljeni na delo v mednarodnem okolju. Urejanje izmenjave pa seveda ne pride brez zapletov. Največ jih povzročajo urejanje predmetov na tuji univerzi in iskanje namestitve.


12.07.2019

Jan Krajnik - diamantni maturant

Na letošnji splošni maturi je med 5.600 dijaki, ki so jo letos prvič opravljali, vse točke doseglo 8 maturantov. Prihajajo iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in Škofje Loke. Le prvo leto splošne mature, torej pred 25 leti, je bila številka diamantnih maturantov tako nizka, pred tremi leti jih je bilo na primer 17. Po podatkih Državne komisije za splošno maturo so letos kandidati boljše reševali izpite iz naravoslovnih predmetov, porazdelitev ocen pa je pokazala, da jih je manj kot pretekla leta prejelo oceni 7 in 8 pri matematiki in angleščini. Tudi zato je zlatih maturantov manj kot pretekla leta. Eden izmed tistih, ki je zbral vseh 34 točk, je tudi Jan Krajnik z Gimnazije Kranj.


11.07.2019

Malki

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 153 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov