Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.
Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.
To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.
Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.
Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”
O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.
“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.
“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”
– Aleksej Dimitrijev
Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.
“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je legendarni zbor obiskala na vajah
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu.
Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar.
To je le ena izmed pesmi znamenitega ruskega zbora Rdeče armade, ki jo bo mogoče slišati na septembrskem koncertu v ljubljanski dvorani Stožice. Akademski ansambel pesmi in plesa Ministrstva za notranje zadeve Rdeče armade, kot se uradno imenuje ta 150-članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, bo v Sloveniji nastopil prvič.
Zbor Rdeče armade – to ime si sicer lasti tudi ansambel Aleksandrova – Ministrstva za obrambo so ustanovili leta 1973. Z njegovim dirigentom in umetniškim vodjem, generalom Viktorjem Jelisejevom, sem se pogovarjala med pripravami na turnejo po nekaterih evropskih državah, na katero se zbor skupaj z baletnim ansamblom odpravlja jeseni.
Viktor Jelisejev: “V teh letih se je veliko spremenilo. Iz majhnega kolektiva z majhnim zborom z dvema, tremi solisti smo zrasli v velik, ustvarjalen ansambel. Ukvarjamo se z najrazličnejšimi zvrstmi glasbe, ki obstajajo v Rusiji. Pojemo pesmi, ki jih pojejo vojaški ansambli, pevci ljudskih pesmi, estradni pevci.”
O koncertih zbora Rdeče armade svetovni mediji pogosto poročajo vsaj tako navdušeno kot o gostovanjih svetovno znanega Bolšoj teatra. Zbor črpa repertoar iz ruskih narodnih pesmi, ruskih patriotskih in partizanskih pesmi, klasične in filmske glasbe, pa tudi iz ljudskih pesmi ter pop in rock uspešnic.
“Pojem v angleščini, francoščini, nemščini, španščini, italijanščini, kitajščini, korejščini. Veliko potujemo, zato se moramo prilagajati, znati moramo peti v tujih jezikih. Imamo strokovnjake, ki nas učijo, kako pravilno izgovarjati. V državi, v kateri nastopamo, se vedno skušamo povezati z občinstvom,” pravi solist Aleksej Dimitrijev.
“Če v dvorani v osmi ali deveti vrsti kdo zajoče ali se zasmeji in potem iz nje odide razsvetljen, mu je morda lažje, svojo nalogo sem opravil. Zame je to pomembno. Zato gledalcem, občinstvu vedno veliko dajem. Občinstvu skušam dati čim več.”
– Aleksej Dimitrijev
Zbor je gostoval že v več kot 70 državah, s stoječimi ovacijami so njegove nastope pospremili v najprestižnejših koncertnih dvoranah Kitajske, Koreje, Brazilije, Avstralije, Nemčije in Francije. Za številne, tudi za dirigenta Viktorja Jelisejeva, ostajajo nepozabni nastopi na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Moskvi leta 1980, na zimskih olimpijskih igrah, ki so lani potekale v Sočiju, in srečanje s papežem Janezom Pavlom II. v Rimu.
“S papežem smo preživeli nepozabne tri ure. Poslušal je našo zelo znano Kalinko, zapeli smo mu tudi Ave Marijo. Ko smo peli Kalinko, je papež z nogo udarjal ob tla. Posnetki in fotografije tega trenutka, ko papež udarja z nogo, so se znašli na naslovnicah vodilnih svetovnih časopisov, tudi ameriških, in v televizijskih oddajah,” pove general Viktor Jelisejev.
Hrvaško mesto Petrinja je zadnji torek leta 2020 prizadel katastrofalni potres v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi 13 letna deklica, ranjenih jih je bilo 26. Popolnoma je bilo uničenih več kot 4000 stavb, skoraj 7000 pa jih potrebuje temeljito prenovo. Škode naj bi bilo za 5,5 milijarde evrov, leto po potresu pa se obnova sploh še ni začela.
Vse več ljudi potrebuje pomoč psihologov ali psihoterapevtov, saj so se stiske v času pandemije pri mnogih še povečale. Številni pomoč iščejo v nepregledni množici psihoterapevtov, katerih delovanje pa ni zakonsko urejeno. Tako denimo sploh ni določeno, kakšne pogoje mora izpolnjevati posameznik, ki izvaja psihoterapijo. Psihoterapevtsko pomoč tako lahko nudi praktično vsakdo, pri čemer pa so zaslužki lahko zelo veliki. To je problematično, saj ljudje pogosto ne dobijo ustrezne pomoči, opozarja Vita Poštuvan z oddelka za psihologijo Univerze na Primorskem. Tudi varuh človekovih pravic že več let poziva ministrstvo za zdravje, naj uredi področje psihoterapije. A napredka ni, klub temu da gre za dejavnost, ki posega v človekovo zdravje. Pri pripravi zakona se je zataknilo zaradi nesoglasij znotraj dveh polov stroke. Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje se tako ni sešla že tri leta. Na ministrstvu zatrjujejo, da je ureditev tega področja med prioritetami in napovedujejo, da bodo v prihodnjem letu nadaljevali s pripravo ustrezne zakonodaje. Lucija Dimnik Rikić
Dubaj je mesto mladih, ki prihajajo iz celega sveta. Zakonodaja jim namreč omogoča ustanovitev podjetja in relatino enostavno poslovanje. Marko Rozman se je pogovarjal s Slovenci, ki živijo ali trgujejo z arabskim svetom.
Ana Vouk že 12 let živi na Laponskem, v Rovaniemiju. Severni jeleni, huskiji, Božiček, severni sij. Vse to se marsikomu zdi kot zgodba, zanjo pa je del življenja in dela. Praznični dnevi so zanjo čas, ko skoraj ne spi, toliko dela imajo: "Na Laponskem smo v nekem čudnem balončku, več je severnih jelenov, kot je prebivalcev, zato korona ni prišla toliko do izraza.". Simpatično sogovornico je na Laponsko poklicala Mojca Delač.
Tokratni večer pred božičem, tako imenovani sveti večer, namenjamo pogovoru o tem, kako nas ta praznični čas nagovarja na ravni naše duhovne intime. Oddaja je nastala v koroških koncih – v župnišču v Slovenj Gradcu. Naš gostitelj je bil tamkajšnji župnik Simon Potnik, svoja razmišljanja pa sta z nami delila tudi celjski škof, profesor dr. Maksimilijan Matjaž in dramska igralka, Borštnikova nagrajenka Milada Kalezić, članica občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. Oddajo je pripravil voditelj Tone Petelinšek, tehnično pa jo je realiziral Simon Spreitzer.
Marsikdo torej nima možnosti, da bi božična praznovanja, ki jih povezujemo s preživljanjem časa s svojo družino, jih preživel s svojimi najbližjimi. Med njimi so ljudje s posebnimi potrebami, ki bivajo v bivalnih enotah. Kako bo pri njih zadnje dni starega leta, se je v ljubljanski enoti Sonček pozanimala Eva Lipovšek.
Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.
23-tega decembra 1991 je takratna skupščina sprejela in razglasila ustavo samostojne republike Slovenije. Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja tako imenovana pisateljska ustava. Projekt ustave je nadaljeval Demos, ki je marca 1990 predstavil svojo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah 1990 se je projekt pisanja ustavnega besedila preselil v slovensko skupščino oziroma njeno ustavno komisijo. Vodil jo je doktor France Bučar. Komisija je oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov z različnih področjih. Skupino je vodil Peter Jambrek, v njej so bili še Franci Grad, Tine Hribar, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Anton Perenič ter Lojze Ude. Strokovni tajnik komisije je bil Miro Cerar. Skupina je pripravila osnutek ustave, ki ga poznamo pod imenom »Podvinska ustava«. Spomine na takratne dogodke obujajo Franci Grad, Tone Jerovšek ter delegata in člana ustavne komisije Darja Lavtižar Bebler in Tone Anderlič. Sedanje izzive ustavnega sodišča pa predstavlja predsednik ustavnega sodišča Matej Acceto.
Državno odvetništvo je vložilo prvo tožbo, s katero naj bi od domnevnega organizatorja protesta izterjalo stroške policijskega varovanja shoda.
O božičnici, ki je prišla, še bo prišla ali pa tudi ne bo prišla na račune zaposlenih, se pogovarjamo z Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam. Kakšna so pravila za izplačilo božičnice v gospodarstvu, kakšna v javnem sektorju in javni upravi? Kakšno stališče ima do zniževanja višine božičnice zaradi bolniške odsotnosti ali odsotnosti zaposlenega zaradi starševskega dopusta?
Ste svoje delnice, zamenjane za certifikate, ki smo jih prejeli ob lastninjenju pred skoraj 30-imi leti, že prenesli na svoj trgovalni račun v eno izmed borznih hiš? Najverjetneje je odgovor pritrdilen, če pa odkimavate, pa lahko to storite najkasneje do 31. decembra letos. Za tiste, ki pri prenosu potrebujete kakršnokoli pomoč, naj bi poskrbela Klirinško depotna družba, ki pa je zasuta s klici in elektronskimi poštami.
30 let je minilo, odkar je Slovenija postala mednarodno priznana država. Po osamosvojitveni vojni so nas najprej priznale države, ki so se prav tako še borile za samostojnost, oziroma mednarodno priznanje: Hrvaška, Litva, Latvija, Estonija, Gruzija, Ukrajina. Pa vendar je bila prelomnica v procesu mednarodnega priznanja Slovenije, ko so našo državo priznale države Evropske unije in še nekatere zahodne države. O procesu mednarodnega priznanja naše države smo se pogovarjali s tedanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Film Kekec iz leta 1951 ni bil prelomen samo zato, ker je bil prvi mladinski celovečerec pri nas, pač pa je osvojil tudi prvo filmsko nagrado, in sicer na Beneškem filmskem festivalu v kategoriji mladinskih filmov. Zakaj so si ustvarjalci izbrali ravno literarno predlogo Josipa Vandota za izhodišče oziroma za tematiko filma? Odločitev je bila tesno povezana s filmskim žanrom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V galeriji Kresija v Ljubljani je odrta razstava ob 60-letnici izida prvega albuma Asterix. Galski junak Asterix je prvikrat ugledal luč sveta 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, le dve leti kasneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov (no, seveda piratskih prevodov sem ne prištevamo), v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, naj povemo, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil. Avtorja tega najbolj znanega galskega junaka sta René Goscinny in Albert Uderzo. Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit.
Poročila o potrjenih primerih nove različice koronavirusa omikron prihajajo iz vseh koncev Evrope; med zadnjimi iz Luksemburga, Madžarske in tudi iz Slovenije. Podatki kažejo, da se okužba za zdaj najhitreje širi na Norveškem, Danskem in v Veliki Britaniji, kjer v Londonu omikron predstavlja že več kot polovico vseh novih primerov. Zanimalo nas je, kaj o nevarnosti omikrona kažejo njihovi podatki. Prof. Stephen Bustin, strokovnjak za molekularno medicino, ki poučuje in raziskuje na Univerzi Anglia Ruskin v Cambridgeu, pravi, da še ne moremo reči, ali omikron povzroča težji ali blažji potek covida:
Zavod VOZIM vstopa že v peto sezono iniciative za manj voženj pod vplivom alkohola Heroji furajo v pižamah in tako vsako leto skozi inovativne pristope skupaj s partnerji sporočajo, da volan in alkohol ne gresta skupaj. Zato so v tem mesecu pripravili akcijo Herojski vaučer. Z direktorjem Zavoda Vozim Davidom Razborškom se je pogovarjala Petra Medved.
Zdravnik, gorski reševalec, alpinist, himalajec, zmajar Iztok Tomazin je v najnovejši knjigi Na meji popisal spomine na tihotapljenje predmetov za osebno uporabo v obdobju nekdanje Jugoslavije. Kot dijak in pozneje študent medicine je iz Avstrije čez Karavanke tihotapil predvsem alpinistično in drugo športno opremo, ki jo je kot vrhunski alpinist potreboval za svoj alpinistični razvoj in druge dejavnosti. "Karavanke, kjer sem začel z alpinizmom, sem dobro poznal, vedel sem, kako se gibljejo graničarji. Večino tihotapskih poti sem opravil ponoči, tudi v slabem vremenu, z bremenom, težkim več kot 20 kilogramov", se spominja naš vrhunski alpinist.
Zasavje je regija, ki jo je močno zaznamovalo rudarstvo. V mestih je pustilo bogato tehnično in kulturno dediščino, ki je za večino prebivalcev nekako samoumevna. Otrokom pa velikokrat svojevrsten izziv, saj skozi njo spoznavajo način življenja svojih dedov, prehrano in govorico ter njihovo delo. Izziva, ki je temeljil na besedi »kumeratšaft« so se lotili tudi učenci gledališke skupine in njihovi mentorji v Osnovni šoli Trbovlje in nastal je zanimiv film, ne le o zgodovini Trbovelj, temveč tudi o novih tehnologijah oziroma o poti po kateri stopajo Trbovlje danes.
lovensko javnost je v teh dneh dodobra razburila smrt 10-letne turške deklice, ki je utonila med prečkanjem reke Dragonje, in odzivi nanjo. Po svetu naj bi letos med poskusom prečkanja mej, morij ali od izčrpanosti na poti umrlo več kot 4470 beguncev, poroča Mednarodna organizacija za migracije. Podatki nikakor niso zanesljivi, poudarja. Število umrlih je najverjetneje precej višje. Poleti 2019 pa je skoraj bolj kot smrti beguncev odmevalo njihovo reševanje. Ladja organizacije Sea Watch je junija tistega leta rešila 53 migrantov in jih po pravi pomorski kalvariji izkrcala na italijanskem otoku Lampedusi. Kapitanka ladje se je zato znašla za zapahi. Kaj se je zgodilo po tem, v tokratni Inforetrospektivi.
Neveljaven email naslov