Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je snemal film o Bašarju Al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Spor z oblastjo ga je prisilil k begu iz domovine, ki jo je zapustil peš. Zakaj Firas ne verjame v poročanje v številkah, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Na ta in mnoga druga vprašanja Darje Pograjc je sirski novinar odgovarjal v intervjuju.
Zakaj poročanje z golimi številkami, naj gre za begunsko krizo ali diktatorske režime, naredi več škode kot koristi? Zakaj nastajajo razlike v poročanju o terorističnih pobojih v Parizu in terorističnih napadih v Bejrutu? Kako dobro lahko situacijo osvetlijo človeške zgodbe? Je objektivnost precenjena?
Sirski novinar Firas Fayyad je bil prvič aretiran, ker je pozival ljudi, naj postanejo »državljanski novinarji«, ki snemajo kaj se dogaja, povedo kaj ob tem čutijo in posnetke objavijo. Drugič je bil aretiran na letališču, ker je državljane spraševal po mnenju o Bašarju al Asadu. Fayyadovo do oblasti kritično delo ga je privedlo do tega, da so mu nekega dne na glavo poveznili vrečo in ga odpeljali v podzemni pripor, kjer so ga več mesecev pretepali in zasliševali. Na seznamu sovražnikov sirskega totalitarnega režima se je Fayyad znašel zaradi dokumentarca, ki prikazuje življenje sirskega poeta, prebežnika na Češko.
Hotel sem povedati zgodbo o svobodi, demokraciji in spremembah. Medtem ko sem ga spremljal na poti do Češke, se je v Siriji zgodila revolucija. Vrnil sem se v domovino, saj sem želel posneti, kaj se tam dogaja in obe zgodbi povezati v filmu. Ob povratku so me aretirali.
31-letni sirski režiser in avtor dokumentarnih filmov je obiskovalcem medijskega festivala ponudil tisto, česar je v evropskih medijih pri poročanju o situaciji v Siriji premalo: notranji pogled na življenje v diktaturi. Želja po poročanju o dogajanju v domovini izvira iz njegovega otroštva.
Opazovati in poslušati začneš, koliko ljudi je vlada strpala v zapor, jih ubila ali izgnala iz države. To postanejo tvoje osebne zgodbe, saj so vanje vključeni tvoji sorodniki in znanci. To je tista motivacija, ki jo potrebujem, da kljub vsemu, kar sem preživel, vztrajam kot režiser in novinar.
Sirski novinar zdaj živi v Turčiji, kjer kot radijski ustvarjalec, s pomočjo kolegov v Siriji, javnost še vedno obvešča o krvavem dogajanju v domovini. Ker Sirija danes velja za najbolj nevarno državo za delo novinarjev, na radijski postaji Zvok zastave, posebno skrb namenjajo svojim sirskim poročevalcem.
Vzpostavili smo sodelovanje z mrežo evropskih organizacij, ki nam pomaga, če se kakšen novinar znajde v težavah. Za novinarje organiziramo predavanja in okrogle mize o varnosti. Seveda situacijo v Siriji sami najbolje poznajo. Tudi zato so se nekateri odločili, da se na radiu ne identificirajo s svojim imenom.
“Za druge spet to ne predstavlja problema. Odločitev je posameznikova, odgovornost pa tudi,” še doda Sirec. Radijska postaja je namenjena arabsko govorečim ljudem. Radijski oddajnik je postavljen v Siriji, kjer je večina njenega poslušalstva. Program oddajajo tudi prek spleta.
Zmanjševanje finančnih sredstev je vplivalo na manjšanje števila evropskih dopisništev v arabskem svetu. Kaj izgubimo s povzemanjem zgolj agencijskih novic?
Agencijske novice se osredotočajo na ISIS in na velike zgodbe povezane z njenim delovanjem. Ne zanimajo jih zgodbe ljudi, ki umirajo vsak dan. Ko so se zgodili zadnji napadi v Parizu, smo se – tudi zaradi načina poročanja medijev – počutili kot da nam je bilo nekaj odvzeto, kot da gre za napad na celotno človeštvo. Novinarji so iskali in objavljali zgodbe posameznikov, ki so bili ubiti. Pri poročanju o Siriji tega ni.
Gre za poročanje v številkah. Fayyada še posebej boli, da evropski mediji ne poročajo o ubojih sirskih novinarjev.
Ko sta umrla dva moja kolega, sirska novinarja, evropski mediji o tem niso poročali. A novinar je novinar, ne glede na to od kod prihaja. Moja kolega sta bila izjemno pogumna. Veliko bolj pogumna od novinarjev, ki sedijo za pisalno mizo s prenosnikom in izkoriščajo informacije novinarjev na terenu.
Sirec sicer upa, da je s svojim predavanjem na festivalu Naprej/Forward slovenski sedmi sili podal nekaj zanimivih iztočnic za razmislek o bolj kakovostnem in prodornem poročanju s kriznih žarišč, poslušalcem pa bolj kritičen pristop do medijskih vsebin.
Po nekaterih ocenah v drugem valu epidemije od doma dela le okoli 30% zaposlenih, spomladi naj bi od doma delalo okoli 70% delojemalcev. Delo od doma resda občutno zmanjša tveganje za okužbo z novim kornavirusom – toda tudi pri delu od doma so se pokazale določene pomanjkljivosti.
Dom za številne ni varno zavetje; nasilja pa je v času, ko se moramo zaradi epidemije zadrževati za domačimi zidovi, še več. Sogovornica ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami opisuje dolgoletne zlorabe v domačem okolju. Več let jo je nekdanji partner žalil, poniževal, ji grozil; prepričal jo je, da je ničvredna, da ne more živeti brez njega. Nasilen je bil tudi do otrok, lasal jih je, jih udarjal po glavi, poniževal, jim grozil. Nato se je kljub velikemu strahu odločila oditi. Zbežali so dobesedno brez vsega, le z oblačili, ki so jih imeli na sebi. Bilo je zelo težko, njo in otroke je prežemal strah, niso imeli kam iti, nekaj časa so se selili naokoli. A naposled so našli svoj mir, otroci napredujejo, več se smejijo, pogovarjajo. Vredno je bilo truda, pravi. Vsem žrtvam nasilja pa sporoča, naj se soočijo s strahom, naj ne obupajo ter naj gledajo le naprej in se ne ozirajo nazaj. Poudarja tudi, da ji je bilo v veliko pomoč Društvo za nenasilno komunikacijo, ki ji je svetovalo, jo usmerjalo in ji pomagalo pri prvih korakih.
Včeraj je bilo v naši državi potrjenih več kot 1300 okužb z novim koronavirusom, testiranih je bilo nekaj manj kot 5600 ljudi. Smo pa imeli spet rekordno številko umrlih s covidom-19. Rast okužb je ustavljena, a do kakšnega občutnega zmanjšanja še vedno ne pride, kljub temu da so zdaj že dober teden v veljavi ukrepi, s katerimi je praktično ustavljeno javno življenje. Če nekoliko poenostavimo, oblasti še vedno za to krivijo ljudi, češ, da se ne držimo ukrepov in navodil, s prstom kažejo še na medije, opozicijo, nekatere javne osebnosti. Da bi bilo z ukrepi, načinom njihovega sprejemanja in predstavljanja morda kaj narobe, še nismo slišali. Kaj pa kažejo meritve razpoloženja državljanov, povezana s sprejemanjem omejitev, posledicami epidemije in protikoronskimi ukrepi? Percepcija ukrepov in posledic je namreč še kako pomembna za načrtovanje teh ukrepov. Agencija Valicon že od vsega začetka redno spremlja oz. meri razpoloženje ob epidemiji in potezah oblasti v zvezi s tem. O tem, kakšni so trendi, več v pogovoru z Andražem Zorkom.
Bolnišnica Topolšica ima med covid bolnišnicami posebno mesto. V njej zdravijo predvsem starostnike, pri katerih okužba s koronavirusom poteka v blažji obliki. Pacienti prihajajo iz vseh koncev Slovenije, med njimi pa je največ stanovalcev domov za starejše občane. Zaradi njihove starosti in bolezenskih težav se zdravljenje lahko tudi usodno zaplete. »Žal se dogaja, da svojci svojega bližnjega v njegovih zadnjih urah ne morejo obiskati,« pravi direktor bolnišnice zdravnik Jurij Šorli. V Topolšico ga je poklical Iztok Konc. Foto: Jurij Šorli/ Bolnišnica Topolšica
Ministrstvo za zdravje je septembra in oktobra izdajalo odločbe o karanteni, ki so jih vročali kar policisti na meji. Nekaj se jih je pozneje na sodišču izkazalo kot nezakonitih, saj niso izpolnjevale osnovnih zahtev, kot je konkretno odrejeno dejansko stanje in razlaga, zakaj je bila karantena uvedena. Predstavljamo zgodbo državljana Milenka Alčina, ki se je vračal iz Srbije, ko je bila ta na rumenem seznamu, a mu je policist na hrvaško slovenski meji kljub temu vročil karantensko odločbo. Gospod Alčin se je odločil za tožbo proti državi, ki jo je zastopalo ministrstvo za zdravje in sodišče je odločbo spoznalo kot nezakonito. Uspešna sodba pa ni prinesla nobene rešitve, pač pa je odprla nova vprašanja – koliko je vredno nezakonito kršenje človekovih pravic, ki ga zakrivijo državne institucije? Več Cirila Štuber.
Šolarji pri delu na daljavo uporabljajo tudi spletne kamere in oddajajo izdelke, katerih del je snemanje. Ni vseeno, katera orodja šola izbere za delo na daljavo, saj so nekatera izrazito nevarna, ker zahtevajo pred uporabo preveč osebnih podatkov. Prav tako je pomembno, da šolarje zelo dobro usposobimo za uporabo spletnih aplikacij, ki jih uporabljajo pri šolanju na daljavo, saj tako zmanjšamo možnost varnostnih incidentov. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Markom Puschnerjem iz točke varnega interneta SAFE.SI.
Z začetkom epidemije koronavirusa letos spomladi se je število prijavljenih brezposelnih povečalo za skoraj 14 odstotkov, ker je nemudoma sprožilo hudo socialno stisko. Čeprav število iskalcev zaposlitve od tedaj ostaja razmeroma stabilno in bi zato na prvi pogled lahko sklepali, da je tokratna stiska manjša, izkušnje humanitarnih organizacij kažejo, da se je revščina v drugem valu epidemije še poglobila. Za kratek oris stanja na terenu smo prosili predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anito Ogulin. Z njo se je pogovarjala Alja Zore. foto: Anemone123 (Pixabay)
Mineva 31 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupščini Združenih narodov. Gre za najbolj univerzalno sprejet dokument na svetu, ki je prinesel trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic. Zato ni čudno, da je 20. november v mnogih državah tudi svetovni dan otrok, ki je namenjen spodbujanju blaginje otrok in zaščite njihovih pravic. A če so se v preteklih tridesetih letih povsod po svetu izboljšali življenjski pogoji, v katerih živijo otroci, jih je koronavirus v zadnjem letu močno poslabšal, najbolj pa se to pozna na področjih izobraževanja, zdravstva in blaginje. Ne le po svetu, tudi pri nas.
Predstavniki industrije srečanj – v okviru katere je združenih 350 podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov – opozarjajo, da jih je vlada pri pripravi PKP6 znova spregledala.
Eno najbolj priljubljenih družinskih smučišč v nekdanji Jugoslaviji , kjer zaradi sporov med lastniki in nepremišljenih potez takratnega blejskega turističnega gospodarstva naprave stojijo že vse od leta 1994, naj bi letos znova zagnali. Zatrnik, kjer se je čas torej za skoraj tri desetletja ustavil želi družba RTC Zatrnik, v katero se je povezalo 8 družbenikov ponovno vrniti v življenje in postopoma v pravi gorski center za vse letne čase. Prvi korak bodo naredili že letos in kot ta trenutek kaže, njihove obljube stojijo na oprijemljivih temeljih. Romana Erjavec.
Slovenska gledališča, ki so morala zaradi koronavirusa že drugič zapreti vrata, ostajajo v stiku z obiskovalci vsaj prek spleta. Na različnih spletnih straneh in youtube kanalih najdete arhivske posnetke predstav, pa tudi druge vsebine, kot so pogovori z igralci in podobno.
Med 14. in 15. novembrom je na daljavo potekalo tradicionalno tekmovanje mladih znanstvenikov s področij družboslovja Conference of Young Social Scientists (ICYSS). Tekmovanje pokriva področja psihologije, sociologije, geografije, zgodovine in ekonomije. Letos je tekmovanje organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) se je tekmovanja udeležila tudi slovenska ekipa mladih raziskovalcev in dosegla lepe rezultate. Na področju sociologije je dobitnica zlatega priznanja na domačem tekmovanju mladih raziskovalcev Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer z nalogo Romi – marginalci v družbi? osvojila zlato priznanje še tam.
Na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic se zdravi 209 (17.11.) bolnic in bolnikov s covidom. Najtežji bolniki potrebujejo štiriindvajset urno medicinsko oskrbo in spremljanje zdravstvenih delavcev. Kljub intenzivnemu zdravljenju je pri njih meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. »Bolniki so ves čas na robu,« pravi anesteziolog asist. dr. Marko Žličar iz Kliničnega centra v Ljubjani. O zdravljenju najbolj kritičnih pacientov se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Marko Žličar
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. v Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Po vzoru iz spomladanskega prvega vala epidemije je vlada z namenom omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom za najmanj 14 dni zaustavila medkrajevni, mestni in železniški javni promet. Še naprej pa je med drugim dovoljen prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, dovoljeni so tudi taksi prevozi. Za olajšanje prevoza na delo je ministrstvo za infrastrukturo vključilo rešitev, s katero se bo lahko v enem vozilu na delo vozilo največ šest sodelavcev.
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Katarina Lindič je prostovoljka pri Rdečem križu že vrsto let.
Nošenje obraznih mask je poleg razkuževanja rok in vzdrževanja razdalje še vedno temeljni steber preventive pred okužbo in s tem širjenja covid virusa. Ponudba obraznih mask na trgu, v trgovinah in na spletu pa je zelo velika in raznolika glede materialov iz katerih so izdelane, od tega pa je odvisna tudi njihova učinkovitost. Na Inštitutu Jožef Stefan so doslej testirali že več kot 150 različnih mask in pri tem ugotovili tudi zelo različno učinkovitost. Z prof. dr. Majo Remškar se je o rezultatih pogovarjala Helena Lovinčič.
Neveljaven email naslov