V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco.
Sogovornik:
- dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije.
Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.
