Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili, kako je bilo na njenem začetku in kako je zdaj na postaji, kjer smo.
V Sloveniji nas zdaj zaradi priseljevanja živi približno 50 tisoč več, kot nas je živelo na začetku 90. let prejšnjega stoletja. Za prebivalce države je značilno tudi, da smo se v 25 letih precej postarali. Leta 1991 je bil povprečni prebivalec star 36 let, danes jih ima 42 let in pol. Lani je bilo pri nas 227 ljudi starih sto let ali več, leta 1991 je bilo stoletnikov le 26.
O tem, kje smo na področju človekovih pravic, če vemo, da mora vsaka demokratična, svobodna in pravna država spodbujati in krepiti spoštovanje človekovih pravic za vse, so razmišljali doktor Ljubo Bavcon, doktorica Anica Mikuš Kos in Tina Korošec, asistentka za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dr. Ljubo Bavcon o tem, kaj pričakuje od spoštovanja človekovih pravic v prihodnosti: “Nočem biti pesimist, ne bom odgovoril na vprašanje.”
Po podatkih Statističnega urada RS je bruto domači proizvod zdaj za približno 70 odstotkov večji, kot je bil pred 25 leti, ustvarja pa ga za 45 odstotkov manj zaposlenih. Kmetijstvo še vedno izgublja svoj delež, zmanjšal se je tudi delež klasične industrije z gradbeništvom, medtem ko se je povečal delež storitev. O tem, kako je šlo slovenskemu gospodarstvu, ki je danes nekaj čisto drugega kot nekoč, Jože Mencinger, takratni minister za gospodarstvo, in Jože Stanič, dolgoletni direktor Gorenja.
Jože Stanič: “Grobo posnemanje Zahoda v gospodarstvu je bilo preveč očitno.”
Sindikati so bili pred letom 1990 družbenopolitična organizacija. Skoraj vsak zaposleni je bil včlanjen v sindikat. Takrat je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 75 000 ljudi, letos jih je bilo približno 115 000. Če je bilo največ delavcev pred 25 leti zaposlenih v velikih slovenskih podjetjih, pa je zdaj vsak mesec več samostojnih podjetnikov. S. p. je za številne mlade edina možnost preživetja in zaposlitve. O stanju na področju zaposlovanja razmišljata predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in Marko Funkl, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.
Marko Funkl: “V Sloveniji se število atipičnih zaposlitev povečuje. To je smrt za delavske pravice.”
“Kaj je človeško življenje? Kot zvok, ki vzvalovi ozračje. In čez nekaj trenutkov ni nobenega sledu več o njem.” Tako je zapisal France Bučar leta 1944 v spomin padlemu tovarišu. Sledi o življenju, delih in dejanjih profesorja Bučarja je ostalo veliko, tudi na samostojni Sloveniji je globoko vtisnjeno njegovo ime. Pred kratkim je izšla njegova biografija, ki jo je napisal novinar in urednik Ali Žerdin.
Ali Žerdin: “France Bučar je bil večplastna osebnost. Skupščino je vodil strogo, ukrepati je bilo treba hitro, včasih je bil tudi ihtav.”
Kot pravijo statistični podatki, smo danes v Sloveniji v povprečju bolj izobraženi kot leta 1990. Ne vemo pa, kdaj so otroci raje hodili v šolo, takrat ali danes. O šoli danes in pred 25 leti smo govorili z magistrico Jožico Frigelj, profesorico razrednega pouka, ki je tudi generalna sekretarka civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Njene zapise lahko večkrat beremo v časniku Šolski razgledi, ki pri nas izhaja že 65 let.
Jožica Frigelj: “Včasih je učitelj lahko razvijal svojo in učenčevo kreativnost. Zdaj vse sugerira učbenik.”
November in december sta meseca, močno povezana z nakupovanjem. November v zadnjih letih tudi pri nas zaradi črnega petka, ki se je razširil kar na ves mesec, december pa zaradi obdarovanj ob božično-novoletnih praznikih. In čeprav se je velik del nakupovanj preselil na splet, so tudi nakupovalna središča v zadnjih dveh mesecih leta še bolj polna kot sicer. Ne le pri nas, tudi onstran meja. In po nakupih čez mejo rado zanese tudi Slovence, ena od bolj priljubljenih nakupovalnih destinacij je nakupovalno središče Palmanova Village, približno 30 kilometrov od slovensko-italijanske meje. Ta je že skoraj dve desetletji sinonim za 'outlet' nakupe, torej nakupe dragih znamk, predvsem oblačil in obutve, po nekoliko ugodnejših cenah. Je nakupovalni turizem kljub spletu še vedno živ? Kako se novim razmeram prilagajajo središča, kot je Palmanova Village? In zakaj je Palmanovo vredno obiskati, tudi če niste ljubitelj nakupovanja?
V Sloveniji je lani živelo približno 150 tisoč sladkornih bolnikov, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pri čemer se je z zdravili zaradi sladkorne bolezni zdravilo več kot 126 tisoč ljudi. Pomena bolezni se poleg odraslih in starostnikov vse bolj zavedajo tudi otroci, ki v 80 odstotkov primerih poznajo sladkornega bolnika. Da so slednji še bolj ozaveščeni o tej temi, so zaslužni tudi člani Hiše eksperimentov, ki so z letošnjim letom po slovenskih šolah zagnali projekt terenskega sladkolesarjenja, simulatorja sladkorne bolezni.
Danes zaznamujemo dan slovenskega znakovnega jezika. Letos mineva 10 let od razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika, Slovenija pa je pred tremi leti slovenski znakovni jezik vpisala tudi v Ustavo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije jutri in v soboto organizira mednarodno konferenco Inštitutov znakovnih jezikov, katere cilj bo ustanovitev mednarodne organizacije Inštitutov znakovnih jezikov. Kaj je bilo v desetletnem obdobju narejenega na področju slovenskega znakovnega jezika, pa boste izvedeli v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Bližajo so božično-novoletni prazniki, ko zadiši po cimetu, v naših domovih pa se prižgejo praznične luči, ki utripajo tudi na okrašenih drevescih. Ta nam polepšajo dom, vendar lahko nenadzorovano sekanje smrečic in neprimerna izbira drevesca škodi slovenskim gozdovom. Vodja Krajevne enote Logatec pri Zavodu za gozdove Slovenije Borut Debevc je pojasnil, kaj lahko sami storimo za to, da so tudi naše praznične izbire prijazne do narave.
V ptujski knjižnici poteka cikel predavanj antropologa Dana Podjeda o prednostih in slabostih pametnih telefonov in elektronskih naprav. V knjižnici Ivana Potrča Ptuj namreč že deseto leto zapored pripravljajo cikel predavanj Na poti k sebi. Vsakič skušajo z več predavanji osvetliti kakšno od aktualnih družbenih tem. Tri letošnje novembrske sredine popoldneve tako Ptujčanom predava Podjed, ki ne skriva, da po njegovem v Sloveniji že zamujamo z zakonsko omejitvijo elektronskih naprav v šolah. Po prvem predavanju se je z njim pogovarjala tudi naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič.
V ljubljanskem zdravstvenem domu so se prvič sešli predstavniki ambulant za osebe brez zdravstvenega zavarovanja iz štirih slovenskih mest: Ljubljane, Maribora, Kopra in Kranja. Namen srečanja je bil, da se zdravstveni delavci, ki delajo v pro bono ambulantah, povežejo, podpirajo drug drugega ter izmenjajo izkušnje in primere dobrih praks. Pro bono ambulante obiskujejo brezdomci, odvisniki od nedovoljenih drog, migranti, tuji študenti in ljudje s socialnimi težavami.
Na ljudski univerzi Ptuj se trenutno 18 kosovskih Albank v tečaju Začetna integracija priseljencev uči slovenskega jezika. Rade bi se ga naučile zlasti zaradi vsakodnevnih opravkov, denimo obiska zdravnika in drugih ustanov, pomoči otrokom v šoli, pa tudi, da bi si našle delo. Kot denimo vzgojiteljica Dila.
V Ljubljani se je v teh dneh mudil edini človek na svetu, ki je dvakrat prebolel raka in z enim delujočim pljučnim krilom osvojil vrh Mount Everesta, nato pa še vse druge najvišje vrhove ostalih celin, se že 25x povzpel na Kilimandžaro in še bi lahko naštevali. Sean Swaner ima neverjetno pestro življenje, ki obsega dvakratno diagnozo raka, zdravljenje in prognoze dveh tednov življenja vse do kasnejše osvojitve najvišje gore na svetu.
Po osmih letih inštitut ICANNA kot mednarodni center za kanabinoide in Medicinski center Rogaška znova organizirata izobraževanje za zdravnike in zdravstvene delavce o uporabi konoplje v medicini. Dr. Tanja Bagar je direktorica in predsednica strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide. Je mikrobiologinja z doktoratom z biomedicine, ki se že leta ukvarja s kanabinoidi in njihovim potencialom v medicini, in je tudi avtorica knjige Konoplja v medicini. Cirila Štuber jo je poklicala na Goričko in povedala ji je nekaj o vsebinah mednarodnega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki bo potekalo v petek in soboto, 22. in 23. novembra.
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Haloze so morda najlepše oktobra, ko se listi vinske trte obarvajo v pravljične barve. Haloško pokrajino skozi fotografski objektiv pogosto gleda domačin Danijel Turnšek. Njegovo oko pa ne ujame le haloških vinogradov in ljudi, temveč tudi živali – tako doma kot na Arktiki, kamor ga je vodila njegova fotografska strast.
Etnografski muzej Park dediščine je ena od glavnih turističnih znamenitosti v središču občine Cirkulane, ki je obiskovalcem na ogled že dobra tri leta. Z ureditvijo tipične haloške domačije s cimprano hišo, manjšim hlevom in kolarnico s skednjem so uspeli ohraniti vsaj del originalne stavbne dediščine preteklih rodov. O nastanku Parka dediščine, običajih prejšnjih rodov in razvoju turizma v zadnjih letih se je Julija Kandare pogovarjala z Zvonkom Bratuškom, predsednikom Turističnega društva Cirkulane, in Jernejem Golcem, direktorjem zavoda Podeželsko razvojno jedro Halo.
V tem tednu poteka mednarodna kampanja o pomenu obveščanja in osveščanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil. Medtem ko zdravila zdravijo številne bolezni, imajo lahko tudi škodljive, nepričakovane učinke, ki pa jih s pravilno rabo lahko preprečimo oziroma zmanjšamo. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo farmacevti v lekarnah, ki lahko bolnikom svetujejo varno uporabo zdravil, prehranskih dopolnil in medicinskih pripomočkov. O varni rabi zdravil smo se pogovarjali s predsednico lekarniške zbornice, Darjo Potočnik Brenčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zdaj je že znano, da se v Belo hišo vrača Donald Trump. Odzivi se vrstijo od vsepovsod, mi pa smo o izidu ameriških predsedniških volitev govorili z našim komentatorjem Matejem Šurcem.
Za ustvarjalce dnevnega programa je prva novembrska sreda prav posebna, saj se bodo od pol desete do 17-ih oglašali iz našega mobilnega studia v Cirkulanah v Halozah. V ta še precej neodkrit in prelep košček Slovenije so se odpravili Gabrijela Milošič, Julija Kandare, Cirila Štuber, Rok Valenčič, Mitja Groznik in Blaž Kumše. Da bosta misel in predstava jasnejši, pa zdajle nekajminutna razglednica Cirkulan in Haloz skozi oči kolegice Julije Kandare in županje Cirkulan Antonije Žumbar.
Ameriški volivci danes odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico. Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena. Dogajanje osvetljuje Matej Šurc.
Mesec november prek gibanja Movember v ospredje izpostavlja opozorilo, kako pomembno je zdravje moških. Prepoznavni znak mednarodnega gibanja so brki, ki naj bi si jih moški predzadnji mesec v letu pustili rasti. Vsakoletni projekt opozarja, da moški v povprečju umrejo skoraj 5 let prej kot ženske. Opozarja na preventivo in pravočasno odkrivanje različnih vrst raka. Izpostavlja pa se tudi vedno zapostavljeno duševno zdravje. V Sloveniji je po podatkih NIJZ je vsaka petdeseta smrt samomor. Moški si v primerjavi z ženskami skoraj štirikrat pogosteje sodijo sami. Duševno zdravje je med moškimi pomembna, vendar skrita težava, s čemer se strinja tudi psiholog dr. Andrej Perko.
Vsi ljudje bomo v nekem trenutku umrli, do takrat pa je prav, da živimo čim bolj polno življenje, tudi ko smo resno bolni in se naše življenje izteka. Kako lahko izkažemo spoštovanje ter ohranimo dostojanstvo resno bolnim in umirajočim? Kako dojemamo smrt danes in zakaj jo odrivamo iz našega življenja? Zakaj je pomembno, da človek ne umre sam? Zakaj je v tej luči izjemno pomembna krepitev paliativne oskrbe? O tem v tokratni posebni praznični oddaji v terminu ob 17.00 na Prvem. Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativnega tima na Onkološkem inštitutu in državna koordinatorica paliativne oskrbe; dr. Gabriel Kavčič, župnik v Župniji Vipava in moralni teolog; Olga Petrak, zastopnica pacientovih pravic.
Plečnikove Žale, ki se nahajajo nekoliko stran od centra Ljubljane, predstavljajo največje pokopališče v Sloveniji. Odprle so se leta 1906, danes pa obsegajo 38 hektarjev površin s 40 tisoč grobovi in več kot 150 tisoč pokopanimi. Poleg vloge pokopališča pa imajo še veliko umetniško in arhitekturno vrednost. Večino Žal je zasnoval Jože Plečnik, pri ureditvi pokopališča in nagrobnikov pa so sodelovali tudi drugi pomembni arhitekti, kot so Ivan Vurnik, Edvard Ravnikar, Vlasto Kopač in drugi. Po ljubljanskih Žalah se je sprehodila Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Neveljaven email naslov