Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
Besedna zveza TEŠ6 danes predstavlja sinonim za slabo in neprimerno voden projekt. Zgodba o investiciji, ki se je z začetnih 650 milijonov podražila na več kot 1,4 milijarde evrov, je prepredena z obtožbami o zavajanjih, korupcijskimi škandali in policijskimi preiskavami. Za projekt do danes neposredno ni odgovarjal še nihče, kar je močno zmotilo Primoža Cirmana, novinarja Siola, ki problematiko TEŠ-a spremlja že več let. Sam pravi, da v Sloveniji nobena afera ne doživi epiloga oziroma se ne razčisti odgovornosti vpletenih, zato se je odločil dejstva in dokumente, povezane s šestim blokom, sistematično združiti v knjigi z naslovom NepoTEŠeni - naložba stoletja ali rop stoletja. V pogovoru z Juretom Čepinom je Cirman razkril, kako se je lotil popisovanja ene največjih kalvarij v zgodovini naše države.
Gasilke in gasilci PGD Selca o uspešnem posredovanju pri oživljanju na začetku oktobra
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana ob svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih, kajti te količine še naprej nedopustno rastejo. Kaj se je tam dogajalo je preverila Jernejka Drolec.
Bolniki po srčnem infarktu bodo v prihodnje napoteni na trimesečno kardiološko ambulantno rehabilitacijo, namesto v zdravilišče. To je nov program, ki sicer v ljubljanskem ukc teče že več kot desetletje, postopno, v naslednjih treh letih pa se bo razširil v mariborski ukc in vse regijske bolnišnice. Ko bo polno zaživel bo letno vanj vključenih 1300 bolnikov. S preventivno rehabilitacijo, so izračunali, se za 30% zmanjša umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni, za 20% splošna umrljivost ter za tretjino je manj ponovnih infarktov.
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste si želeli na spletu ogledati kak video ali si pretočiti določeno skladbo, - povsem legalno, seveda, - pa je vaše načrte prekrižalo obvestilo, da ta vsebina v Sloveniji ni dostopna? Če je šlo za ponudnika iz Evropske unije, ste se srečali s paradoksom, da enotni trg Evropske unije, ki temelji na prostem pretoku ljudi, blaga in storitev, v digitalnem svetu ne obstaja. Zaradi česar ekonomska teža gospodarstva s 500 milijoni prebivalcev precej razvodeni. Težava ni nova, je pa iz leta v leto bolj pereča. Tako kot tudi evropska strategija enotnega digitalnega trga ni nova, se pa z njo vse bolj mudi. Kakšne težave se skrivajo za digitalno neenotnostjo Evrope, so skušali predstaviti na konferenci, posvečeni enotnemu digitalnemu trgu, ki je konec preteklega tedna potekala v hiši EU v Ljubljani.
V počastitev mednarodnega dneva bele palice v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri vsako leto pripravijo poseben voden ogled bogatih muzejskih zbirk za slepe in slabovidne. Letos se ga je udeležilo 25 slepih, slabovidnih in njihovih spremljevalcev. Več pa Ana Katarina Ziherl iz Pedagoškega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Kustosinja Ana Katarina Ziherl še poudarja, da so tako v njihovem muzeju kot prav gotovo tudi v drugih slovenskih kulturnih ustanovah odprti za spodbude, komentarje, pripombe slepih obiskovalcev. Vabljeni torej, da jih obiščete, se sprehodite po muzeju in jim nato poveste, kje ste naleteli na različne ovire ali kakšne prilagoditve bi želeli.
Vse bolj prisotna sodobna tehnologija omogoča različne pripomočke, ki lahko olajšajo življenje slepim in slabovidnim. Ena takih je aplikacija za mobilne telefone Be My Eyes (bodite moje oči), ki si jo lahko tako slepi kot videči naložite na svoj telefon. Slep ali slaboviden uporabnik, ko potrebuje pomoč pri čisto vsakdanjih opravilih, npr. da mora preveriti, ali je mleku v hladilniku že potekel rok trajanja ali pa izbrati pravi pulover, preprosto s pomočjo aplikacije pokliče videčega prostovoljca. Vzpostavi se video klic in prostovoljec slepemu prebere datum na embalaži mleka ali pove, kateri pulover je rdeče barve. Mreža prijavljenih prostovoljcev je ogromna, po vsem svetu jih sodeluje že okoli 580.000, zato v primeru, da klica ne morete sprejeti, sistem takoj najde drugega prostovoljca. Slepih in slabovidnih uporabnikov aplikacije je po svetu že več kot 42.000. Zamisel zanjo se je porodila Dancu Hansu Jorgenu Wilbergu, z njim je govorila Andreja Čokl.
Ob današnjem mednarodnem dnevu bele palice so v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije vnovič opozorili na izjemen pomen ustrezne dostopnosti, saj pomembno vpliva na kakovost življenja in je glavni pogoj za socialno vključenost ljudi z okvarami vida. Petra Medved se je o dostopnosti in težavah, ki jih imajo slepi in slabovidni, pogovarjala s Polono Car iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev. Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU
Po podatkih Zveze Sonček je na svetu 17 milijonov ljudi s cerebralno paralizo. Šestdeset odstotkov jih hodi, trideset odstotkov jih uporablja invalidski voziček, deset odstotkov pa se jih giblje s pomočjo različnih pripomočkov. Pri cerebralni paralizi gre za motnjo gibanja in drže, kar je posledica nenapredujoče poškodbe možganov v zgodnjem obdobju življenja. Je najpogostejša razvojna motnja v otroštvu. Cerebralna paraliza ni bolezen, ampak stanje in ni ozdravljiva. O tem, na kaj opozarjajo v Zvezi Sonček in kaj pripravljajo na današnji svetovni dan cerebralne paralize, pa v prispevku Petre Medved.
Začelo se je študijsko leto in poleg različnih koncertnih uvodov in sprejemov brucev, v univerzitetnih središčih posebno skrb namenjajo tudi tujim študentom. Tako bodo lahko iz prve roke izvedeli uporabne informacije povezane s študijem in življenjem v Sloveniji. V Kopru so sprejem tujih študentov pripravili že minuli konec tedna in tam je bil Boris Žgajnar.
Včeraj so Katalonci na referendumu glasovali o odcepitvi od Španije, šlo je za politično zelo napeto glasovanje, ki ga je spremljalo nasilje španske policije nad civilisti, ki so glasovali ali skušali preprečiti dostop policistov do volišč. Za špansko vlado je bil namreč referendum neustaven, premier Mariano Rajoy je včeraj zvečer celo rekel, da se sploh ni zgodil. Katalonski voditelji so po napetem dnevu razglasili, da so si prebivalci zaslužili pravico do neodvisne države. Gre torej za politično zelo zapleteno stanje, ki ga že 15 let pozorno spremlja zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.
"Slovenska planinska pot v enem dnevu" je skupni projekt in združevanje športnih navdušencev, pohodnikov, tekačev in gorskih kolesarjev, ki obožujejo slovenski gorski svet. Vsak posameznik lahko le sanja, da bi v enem dnevu premagal vseh 599 km Slovenske planinske poti. Organizator dogodka Transverzala v enem dnevu Anže Kristan: "Ideja je, da se družimo in 600 km naredimo skupaj. Vsak poskrbi za svojo logistiko, traso smo razdelili na 140 odsekov, vsak si izbere, katerega bo prehodil."
Potem ko so iraški Kurdi v ponedeljek na zgodovinskem referendumu z veliko večino glasov podprli neodvisnost Kurdistana, se v teh dneh stopnjujejo pritiski iraških oblasti, Turčije, Irana, Sirije in drugih držav na kurdsko vodstvo, naj se odpove nameri po neodvisnosti. Iraški premier Hajder al Abadi vztrajno zavrača pogovore s kurdskimi oblastmi na podlagi rezultatov referenduma, v Erbilu pa so zavrnili zahtevo Bagdada, da mu predajo nadzor nad letališči. Številne letalske družbe tako odpovedujejo lete v iraški Kurdistan. Turški premier Binali Yildirim pa je danes sporočil, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe za zaščito turških nacionalnih interesov, o izvozu nafte, načrpane na območju iraškega Kurdistana, pa se bodo odslej pogovarjali le z iraškimi oblastmi in ne več s Kurdi, s čimer bi bili ti ob pomemben del svojih prihodkov. O aktualnih razmerah v Iraku in tudi širše v regiji se je Blaž Ermenc pogovarjal s strokovnjakom za islam in Bližnji vzhod Samijem al Daghistanijem, ki deluje med New Yorkom in Oslom, doktorat pa zaključuje na univerzi v Leidnu na Nizozemskem.
Naši novinarji so bili ob razglasitvi izidov tako v štabu predlagateljev referenduma in njihovih podpornikov kot v štabu vladne strani in tistih, ki njene načrte za drugi tir podpirajo. Slišali boste odzive politike in stroke. V studiu smo komentirali, kakšne posledice bo izid referenduma prinesel na politično prizorišče.
Nekaj dni pred referendumom o zakonu o drugem tiru smo na Prvem programu Radiu Slovenija soočili mnenja organizatorjev kampanje, tako tistih, ki so proti zakonu, kot onih, ki ga podpirajo. V dveh urah so udeleženci v živo v velikem radijskem studiu 26 predstavili svoja stališča in odgovarjali na aktualna vprašanja. Voditelja sta bila Maja Derčar in Robert Škrjanc .
Najprej se smejimo, nato se zamislimo. To je glavno sporočilo IG Nobelovih nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo pred Nobelovimi nagradami. Navadno nagrado prejmejo nenavadne, domiselne raziskave, kot je denimo lanska o tem, kako obleka iz različnih materialov (poliestra, bombaža ali volne) vpliva na seksualno življenje podgan, podobne teste pa so izvajali tudi pri moških. Na področju medicine so lani nagrado prejeli znanstveniki, ki so odkrili, da lahko srbenje na levi strani telesa ublažimo s tem, da se opazujemo v ogledalu in se praskamo po desnem delu telesa (ali obratno). Na področju psihologije pa so bili nagrajeni raziskovalci, ki so med 1000 udeleženci odkrivali vzroke, zakaj in kako lažejo. Pogovarjali smo se z dr. Maartenom De Schryverjem, ki je eden od soavtorjev raziskave. Razložil nam je potek raziskave, pa to, v katerem življenjskem obdobju smo profesionalni lažnivci in kdaj nam gre slabše ter o dejanski zahtevnosti prepoznave, ali nekdo laže ali govori resnico.
V ponedeljek, 4.9.2017, bo prenehal z oddajanjem srednjevalovni oddajnik na oddajnem centru Domžale, ki oddaja radijski program RA SLO PRVI. Poslušalci v Sloveniji, ki bodo s tem izgubili možnost sprejema RA SLO PRVI, bodo le tega lahko poiskali na FM (http://www.rtvslo.si/strani/lokacije-in-frekvence-radijskih-oddajnikov/114) ali DAB (http://www.rtvslo.si/dab/oddajniki) frekvenčnem področju. Poslušalci iz tujine pa lahko program sprejemajo na internetu (http://4d.rtvslo.si/zivo/ra1) ali pa na satelitu (http://www.rtvslo.si/strani/rtv-slovenija-na-satelitu-in-v-evropi/97).
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
V prvih šolskih dneh bodo slovenske ulice preplavili popisani in »počečkani« obrazi dijakov, ki bodo prvič prestopili vrata srednjih šol. Tako imenovano "fazaniranje", obred sprejema dijakov prvih letnikov med prave dijake je lahko za marsikoga neprijetna izkušnja. Petnajstletniki pri nas, kot je razvidno iz raziskave OECD, poročajo o tem, da so najbolj pogosto izolirani iz dogajanja, obrekovani, da se pogosto norčujejo iz njih, da so jim grozili in da jim uničujejo lastnino. Mladostniki pravijo, da so bili žrtve fizičnega nasilja, porivanja in tepeža. Med 15 in 20 odstotkov 15-letnikov poroča, da vsaj enega od dogodkov doživljajo nekajkrat na mesec, pri čemer dekleta poročajo predvsem o širjenju govoric, o doživljanju drugih oblik nasilja pa bolj poročajo fantje.
Neveljaven email naslov