Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje.
Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Država štipendira naravovarstvene tehnike, zanimanja zanje na trgu dela ni
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočilo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno: preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in premalo poklicno in strokovno izobraženih.
V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. Za deficitarne poklice je letos tako prvič podelila 1000 štipendij. Med temi je tudi 23 dijakov prvega letnika programa naravovarstveni tehnik. Toda za razliko od številnih drugih profilov naravovarstvenih tehnikov pri nas ne primanjkuje. Res je program še mlad, prva generacija se je vpisala leta 2008. Toda med mladimi se je dobro prijel. Danes se lahko za naravovarstvenga tehnika izobražujete na šestih biotehničnih šolskih centrih po državi. Tu skupno na leto razpišejo 168 prostih mest in če gre soditi po razmerah v Ljubljani, je v resnici vpisanih še več. Ravnateljica Živilske šole Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana Tatjana Šček Prebil namreč razlaga, da jih vsako leto vpišejo več od načrtovanih 28. V zadnjih letih so v prvi letnik vpisali od 29 do 33 dijakov.
Zanimanja med mladimi je torej veliko. Glede na informativno gradivo to niti ni presenetljivo. Delo naravovarstvenega tehnika namreč združuje terensko delo, spremljanje stanja v okolju in opravljanje analiz, kot tudi delo z ljudmi. Idealno za vsakogar, ki ga zanima narava in njeno ohranjanje.
S pridobljenim znanjem naj bi se naravovarstveni tehniki lahko zaposlili na zavodih za varstvo narave, v narodnem in krajinskih parkih, v laboratorijih, na kmetijskih, vodnih in drugih gospodarstvih, v komunalnih podjetjih, bioplinarnah, na čistilnih napravah in podobno. Predvsem prvi del ponudbe zaposlitvenih možnosti se sliši za številne mlade, ki jih zanima narava in njeno varovanje, zelo vabljivo. Toda resnične možnosti so precej drugačne. Kot razlaga Maruša Danev, vodja kadrovske službe na Zavodu za varstvo narave, imajo javni zavodi, kot so Zavod za varstvo narave in tudi vsi krajinski parki, zakonsko predpisano najmanj izobrazbo sedme stopnje in tako naravovarstvenih tehnikov ne morejo zaposliti. Niti jih ne potrebujejo.
V celotnem slovenskem naravovarstvu je namreč zaposlenih okoli 200 ljudi in ti imajo vsi visoko izobrazbo, številni imajo tudi doktorat. Po mnenju številnih, ki v slovenskem naravovarstvu delajo, je to delo za nekoga, ki ima samo srednješolsko izobrazbo, preveč zahtevno. Delo v krajinskem parku namreč vključuje znanje biologije, kmetijstva, zgodovine, etnologije, komuniciranja, zakonodaje in financ, saj je vsak zaposleni dejansko deklica za vse, razloži direktorica krajinskega parka Ljubljansko barje Barbara Zupan. S tem se povsem strinja tudi direktor krajinskega parka Strunjan Marko Starman, ki je potrebna znanja za delo na zavarovanem območju tako strnil: »V dveh jezikih moraš znati napisati projektno idejo, jo zagovarjati, voditi javna naročila, da lahko upravičuješ svoj obstoj pri upravljanju zavarovanega območja.«
Toda o tem prihodnjih naravovarstvenih tehnikov ni nihče obvestil. Na zavodu za varstvo narave tako dnevno dobivajo prošnje dijakov, ki želijo pri njih opraviti prakso, ampak morajo vse zavrniti, poudari Maruša Danev.
Tako prihodnji naravovarstveni tehniki lahko prakso v zavarovanih območjih opravljajo le v Triglavskem narodnem parku, kjer jih letno sprejmejo štiri do pet. Predvsem pomagajo v informacijskem središču v Trenti in pri vzdrževanju poti v parku. Z njimi so zelo zadovoljni, toda z zaposlitvijo tudi tam vsaj za zdaj še ne morejo računati. Dejstvo je, da je še največ možnosti za zaposlovanje naravovarstvenih tehnikov v komunalnih in sorodnih podjetjih in seveda imajo tudi možnost samozaposlitve.
Prav nič spodbudna ni niti evidenca Zavoda za zaposlovanje. V lanskem letu tako za to področje niso imeli razpisanega niti enega prostega mesta, konec decembra je bilo v evidenci 15 brezposelnih naravovarstvenih tehnikov, dva pa sta se lani zaposlila na drugih področjih. Da tudi mladi naravovarstveni tehnike ne vidijo prave možnosti za zaposlitev, kaže tudi trend, da večina tistih, ki program končajo, še naprej študira.
Zato je seveda nadvse na mestu vprašanje, zakaj je ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, ki je končni seznam deficitarnih programov potrdilo, nanj uvrstilo tudi naravovarstvenega tehnika. Letos tako štipendijo za deficitarni poklic prejema 23 prihodnjih naravovarstvenih tehnikov, ki čez štiri leta najverjetneje ne bodo nič lažje zaposljivi, kot so njihovi kolegi danes. Na ministrstvu odgovora niso želeli dati. Vsekakor se zdi, da niso preverili, ali trg dela ta profil res potrebuje. Deficitaren pa nedvomno ni.
Vsaka štiri leta imajo taborniki z vsega sveta možnost, da se za nekaj dni združijo na svetovnem skavtskem taborjenju, ki se imenuje jamboree. Povežejo se v okviru atraktivnega in vzgojno usmerjenega programa. Osrednje teme so globalni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Letos bo srečanje v Južni Koreji, kamor se čez nekaj dni odpravlja tudi slovenska delegacija. S tabornikoma, ki se odpravljata na jamboree, se je pogovarjala Lucija Fatur.
V minulih dneh je bilo dogajanje, povezano s slovenskimi izseljenci, zelo živahno. Pod naslovom Dobrodošli doma je potekalo več dogodkov z osrednjo prireditvijo v soboto v Vipavi. Namen tega srečanja je priložnost, da zamejci v Sloveniji pokažejo svojo kulturno ustvarjalnost, ki jo gojijo v slovenskih skupnostih v zamejstvu. Prav tako pa gre tudi za druženje in za širjenje slovenske besede, je dogajanje sklenila urednica oddaje Slovencem po svetu Lili Brunec.
Čas dopustov je tudi čas potovanj – med priljubljenimi destinacijami Slovencev pa se vse pogosteje znajde tudi južna Italija. Tam leži Bari: prestolnica dežele na peti škornja, Apulije. Velja za kozmopolitsko in živahno mesto s pristaniško in ribiško tradicijo. Toda obiskovalci, ki hvalijo zlasti gostoljubnost in izvrstno kulinariko, pogosto ne vedo, da se ima Bari za svoj zgodovinski preboj zahvaliti enemu samemu človeku: svetemu Miklavžu. Zakaj, je v tem jadranskem mestu odkrival Janko Petrovec.
Z evri plačujemo že 25 let, vsak dan ga uporablja kar 341 milijonov ljudi v 20-ih od skupno 27-ih držav Evropske unije Je najmočnejši simbol evropskega povezovanja in druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu. Kmalu pa se bo klasičnemu evru, po zgledu ostalih centralnih bank po svetu, pridružil tudi digitalni evro. O podrobnostih njegove uporabe se je Urška Jereb pogovarjala z viceguvernerjem Banke Slovenije Markom Pahorjem. Najprej je razkril kdaj bomo začeli plačevati z digitalno evrsko valuto.
Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in Primorsko Sandi Curk je nagrado Državljan Evrope prejel za projekt pomoči ukrajinskim sirotam in beguncem, ki so zaradi ruske agresije na Ukrajino izgubili vse. 120 ukrajinskih otrok in zaposlenih iz ene izmed sirotišnic je ob pomoči vlade uspešno prepeljal iz vojnega območja na varno v Postojno. "Sandi Curk je človek z veliko začetnico, človekoljub, prostovoljec in humanitarec po duši," so zapisali v Evropskem parlamentu, ki nagrado podeljuje. To dokazuje že vse svoje življenje.
Začele so se počitnice - čas za morje, zabavo in ne nazadnje tudi za poletno delo. Večina mladih se za poletno delo odloči zaradi želje po izkušnjah in zaslužku. Študentsko delo pa velikokrat vodi tudi do prve redne zaposlitve, raziskava agencije Ninamedia namreč kaže, da se kar 62 % mladih po končanem izobraževanju zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so opravljali študentsko delo. Na vprašanja o tem, kdaj je pravi čas za iskanje počitniškega dela in kaj storiti ob kršitvah delodajalcev, sta Lani Furlan odgovarjali Carmen Zajc, vodja dela pri Študentskem servisu in Nika Prelič iz Zavoda študentska svetovalnica, kjer med drugim nudijo tudi brezplačno pravno svetovanje.
Drevi bo na Prvem živa premiera radijske igre z naslovom Pesem ptic v drevesnih krošnjah, avtorja Jake Smerkolja Simonetija. Gre za zgodbo o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi. Prvi, ki ga bo upodobil Urban Kuntarič, pride na streho, ker zaradi nesrečne ljubezni želi končati svoje življenje, druga v upodobitvi Marijane Brecelj pa zgolj zato, ker želi obesiti perilo. Srečanje skozi besedilo preraste v iskreno poslušanje drug drugega. Novinarka Darja Groznik se je pred radijsko premiero pogovarjala z režiserko Špelo Kravogel. foto: Adrian Pregelj
Da o platnenih supergah, ki jih nosi na vseh ekstremnih dirkah, sploh ne govorimo. Tina Žarki je na svoji spletni strani o sebi zapisala tole: »sem 47-letna mamica, športnica, trenerka športne rekreacije in funkcionalnih vadb 2. stopnje, športna maserka in predavateljica. Od nekdaj sem bila pozitivna strastna divjakinja, ki je iztopala iz povprečja. Vsake stvari sem se lotila podzavestno extremno. Obožujem naravo, gibanje, svež zrak in to ljubezen in pozitivo želim približati tudi ostalim«. Njena športna zgodba se je začela pred šele sedmimi leti.
Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke, ki razmišlja o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov". Neodvisna komisija je nagrajenca izbirala med 26 seminarskimi predstavitvami in se odločila za rešitev, ki poudarja pomen odprtosti ljubljanskih Križank in postavlja interes javnega pred komercialne interese. V studiu Prvega smo gostili Apolonijo Simon, ravnateljico Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter študenta arhitekture Domna Cirarja in Filipa Mikuža, ki sta z nagrajenim projektom povezana posredno in neposredno.
Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.
Danes je svetovni dan begunca. Po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je danes v svetu 108 milijonov nasilno razseljenih oseb, med katerimi jih je dve tretjini ostalo v domačih državah. Beguncev, ki so se zatekli v druge države, je dobrih 35 milijonov, k njim pa gre prišteti še 5,4 milijona prosilcev za azil in 5,2 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2022 so pri Združenih narodih izračunali, da dobra polovica (52 %) beguncev na svetu izvira iz samo treh držav: Sirije, Ukrajine in Afganistana (6,8 mio, 5, 7 mio in 5,7 mio). V nasprotju z razširjenim prepričanjem v številnih državah evropskega Sredozemlja pa se je večina beguncev zatekla drugam: kar tretjina svetovnih beguncev tako živi v samo petih državah, in to v Turčiji, Iranu, Kolumbiji, Nemčiji in Pakistanu. Med državami, kjer se je razširilo prepričanje, da je beguncev in ostalih tujcev bistveno več od dejanskega stanja, je tudi Italija.
Predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je 30. maja na tradicionalnih Goriških večerih v Novi Gorici govoril tudi o celibatu. Med drugim je povedal: "Moje mnenje je, da bi bilo pošteno, da damo celibat na izbiro. To je možno, ker je to cerkvena zapoved. To ni božja zapoved. O tem se tudi razpravlja - da je duhovnik lahko tudi poročen." Preverili smo, kakšno je mnenje poslušalcev o 'celibatu po izbiri'.
Dopoldne smo v oddaji Med štirimi stenami razkrili zgodbe mam, ki so v 70tih, 80-tih in celo leta 1990 po porodu v porodnišnici ostale brez dojenčkov. Povedali so jim, da so umrli, njihovega trupla pa jim niso pokazali, niti tega ne vejo, kje so pokopani. Simona Š. Kalanj se že dve leti ukvarja s pomočjo mamam, ki po 30tih ali 40tih letih iščejo sledi za svojimi otroki v uradni dokumentaciji. Prisluhnimo odlomku iz pogovora v oddaji Med štirimi stenami, ki ga je pripravila Cirila Štuber.
Da je Simona Š. Kalanj lahko prišla s svojimi zgodbami o ukradenih novorojenčkih v slovenskih porodnišnicah v parlament, je delno tudi zasluga mag. Tatjane Bobnar, ki je bila takrat, ko ji je predstavila zbrano dokumentacijo, še ministrica za notranje zadeve. Po objavi njene zgodbe v oddaji Med štirimi stenami ji je Marko Rozman zastavil še nekaj vprašanj.
Bliža se konec šolskega leta in številni starši ter učenci v teh dneh razmišljajo, kakšno darilo podeliti učiteljem. Zakonodaja določa, da lahko učitelji sprejmejo darila, če ta niso vrednejša od stotih evrov. Kdaj je treba prijaviti darilo in katerega darila ne smejo sprejeti nikoli, pojasnjuje ravnateljica Osnovne šole Dolenjske Toplice Andreja Koščak, ki poudarja, da darila v današnjem času niso bogata.
Spominjamo se zgodovinskega mejnika, prvega poleta ženske v vesolje. To se je zgodilo na današnji dan pred 60-imi leti, ko je takrat 26-letna Valentina Tereškova s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu z vesoljskim plovilom Vostok 6 poletela v vesolje.
Starejši so pogosto tarča zlorab in nasilja, ker so po eni strani zelo zaupljivi do drugih ljudi, obenem pa jih družina in družba potiskata na rob. Žrtve niso samo v domačem okolju, ampak tudi na ravni sistema: ne znajdejo se v digitalnem svetu, nimajo dostopa do zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. 15. junij je svetovni dan nasilja nad starejšimi, zato je naša sogovornica Darinka Rozman iz Društva SOS telefon za ženske in otrok žrtve nasilja. Njihova številka za pogovor in pomoč je 080-11-55.
Šola se počasi končuje, počitnice in dopust so pred vrati. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, nekateri so verjetno prišli večkrat, trend naraščanja pa se napoveduje tudi za prihajajoče poletje. Ob tem so se na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu odločili, da bodo na svoji spletni strani v prihodnjih dneh objavili osnovne konzularne informacije in priporočila, za katere, na podlagi izkušenj, ocenjujejo, da bodo koristne za obiskovalce Hrvaške v času poletne sezone.
Junij ni samo mesec, ko se začne poletje, ampak je tudi mesec, ko študentje občutijo največ stresa. Začelo se je namreč poletno izpitno obdobje. Študentje in dijaki so po raziskavah Inštituta za razvoj človeških virov druga najbolj podvržena skupina stresu in izgorelosti. Kakšni so simptomi izgorelosti in kateri načini so najboljši za spoprijemanje s stresom? Po odgovore se je Lana Furlan odpravila h klinični psihologinji Barbari Horvat Rauter, ki deluje tudi v psihosocialni svetovalnici, in k Andreji Pšeničny, psihologinji in psihoterapevtki, ki je specializirana za reševanje težav z izgorelostjo.
V poletnih mesecih, ko so krvodajalci na počitnicah, pride do največjega pomanjkanja krvi, toda bolniki ne odhajajo na počitnice, ti ostajajo v bolnišnicah in morajo nadaljevati s svojim zdravljenjem, ob svetovnem dnevu krvodajalcev pravi Polonca Mali, dr. med. spec. transf. med., iz oddelka za preskrbo s krvjo, iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Neveljaven email naslov