Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Oblačila so ena od stvari, ki nas spremlja praktično vsepovsod. Kako velik pomen jim pripisujemo, je mogoče razbrati že iz besedne zveze »obleka naredi človeka«. A da pridejo do nas, jih mora nekdo izdelati in to nemalokrat v suženjskih razmerah. Ko se potrošniki nato znajdemo pred trgovskimi policami in množico hlač, majic, puloverjev, pa se za nakup novega kosa oblačila največkrat odločimo zaradi ugodne cene, všečnega videza ali znamke, ki nam je ljuba. Med dejavniki, ki nas spodbudijo k nakupu, je tudi kakovost oblačila, zelo redko pa se vprašamo, v kakšnih razmerah je bilo oblačilo izdelano, kakšne kemikalije so bile uporabljene pri njegovi proizvodnji, kako okoljsko obremenjujoče je.
Novodobni sužnji
Večina oblačil, ki jih je mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, je proizvedena daleč od naših oči. Če pogledamo etiketo, na kateri je napisana država izvora, bomo tam najverjetneje našli katero od azijskih držav. A kot pravi Živa Lopatič iz Zadruge Buna, izvorne države ni tako lahko določiti: »Če za primer vzamemo bombažna oblačila, ugotovimo, da je bil bombaž izdelan v eni državi, potem je šel drugam in tam so ga spredli. Nato je šel v drugo državo, kjer so ga pobarvali in dokončali, v popolnoma drugi državi pa so ga sešili do konca.«
Oblačila, ki jih v velikih količinah proizvajajo v državah v razvoju, imajo vsaj eno skupno lastnost, in to je, da jih delavci izdelujejo v izjemno slabih delovnih razmerah, ki bi jih marsikdaj lahko označili za suženjske. Delavci so izjemno mladi, še otroci, delovni čas je praktično neomejen, od jutra do večera, plačilo, ki ga prejmejo, pa velikokrat ne zadošča niti za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov. Kot pravi Lopatičeva, seznam kršitev nima meja:
Delajo v nemogočih pogojih, ni primernega prezračevanja, ne zagotavljajo jim stolov, zato delajo na tleh. Pri barvanju oblačil uporabljajo zdravju škodljive kemikalije, za ravnanje z njimi pa nimajo primernih zaščitnih oblačil.
Svoje delo opravljajo v slabo zgrajenih stavbah. V preteklosti je bilo tako v medijih na primer mogoče zaslediti zgodbo o Rani Plazi, v kateri so šivali oblačila za več zahodnih znamk. Zrušitev stavbe je terjala življenje več tisoč oseb.
Potoki, polni kemikalij, in puščave tam, kjer so bila nekoč velika jezera
Svetovna tekstilna industrija terja tudi velik okoljski davek. Znan je primer nekoč enega največjih svetovnih jezer Aralskega jezera, ki se zadnja desetletja zaradi proizvodnje bombaža nenehno krči. Območje rek Sir Darja in Amu Darja, ki se izlivata v jezero, namreč pokrivajo polja bombaža, ki za rast potrebuje ogromne količine vode. Na območju jezera je tako zdaj puščava.
Problematični so tudi izpusti kemikalij, uporabljenih pri proizvodnji oblačil, v potoke in reke. Kot razlaga Ines Kavgič iz Greenpeaca Slovenija, te kemikalije najprej škodujejo lokalnim prebivalcem in ekosistemom, nato pa se prek rek, morij in oceanov razširijo po vsem svetu:
Našli so jih celo na polih, v tkivih polarnih živali. Naša raziskava pa je pokazala, da so prisotne tudi na izjemno odročnih območjih, na visokih nadmorskih višinah, v gorah, kjer smo oddaljeni od izpustov teh kemikalij.
Oblačila, ki motijo delovanje našega telesa
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi oblačil, seveda pridejo tudi do kupcev po celem svetu. Greenpeace je sproščanje zdravju nevarnih kemikalij kot so ftalati, azo barvila, nonilfenoli, perfluorirane spojine iz oblačil, dokazal z raziskavami v okviru svoje kampanje Detox. Naštete spojine sicer uporabljajo za barvanje oblačil, z njimi povečajo odpornost blaga na vodo in umazanijo.
»Ftalate je mogoče tudi zavohati. Niso pa vsi enako toksični. Tisti, ki so bolj, so lahko hormonski motilci, kancerogeni, škodijo reprodukciji,« je pojasnila magistrica Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podobno velja tudi za zelo obstojne perfluorirane spojine, ki so prav tako kancerogene in škodijo reprodukciji, poleg tega pa še ščitnici in pljučem.
Kot je še dodala predstavnica NIJZ, so vse spojine, ki se uporabljajo pri izdelavi tekstila, potrebne za to, da je končni izdelek tak, kot smo ga vajeni – da je torej lepe barve, odporen na vodo, se ne razteguje. A dejstvo je, da lahko za enak učinek izbiramo med takšnimi spojinami, ki so bolj škodljive okolju in človekovemu zdravju, in tistimi, ki so manj:
Te spojine, ki jih omenjamo v povezavi z negativnimi zdravstvenimi učinki, so v Evropski uniji že prepovedane. Težava pa je, da k nam prihajajo oblačila iz držav, kjer zakonodaja ni tako stroga.
Dostopnost, promet ter uporabo zdravju in okolju škodljivih kemikalij, ki jih je Evropska unija regulirala z direktivo REACH, v Sloveniji nadzira Urad Republike Slovenije za kemikalije. Njegov direktor magister Alojz Grabner pravi, da spoštovanje direktive na uradu preverjajo z rednimi testiranji naključnih oblačil. Preverjajo predvsem oblačila, ki prihajajo iz držav v razvoju, večjih neskladij pa do zdaj niso odkrili. Trg oblačil nadzira še Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki preverja, ali je na oblačilih navedena surovinska sestava ter ali se na otroških oblačilih v predelu glave in vratu nahajajo prepovedane vrvice oziroma vezalke.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Oblačila so ena od stvari, ki nas spremlja praktično vsepovsod. Kako velik pomen jim pripisujemo, je mogoče razbrati že iz besedne zveze »obleka naredi človeka«. A da pridejo do nas, jih mora nekdo izdelati in to nemalokrat v suženjskih razmerah. Ko se potrošniki nato znajdemo pred trgovskimi policami in množico hlač, majic, puloverjev, pa se za nakup novega kosa oblačila največkrat odločimo zaradi ugodne cene, všečnega videza ali znamke, ki nam je ljuba. Med dejavniki, ki nas spodbudijo k nakupu, je tudi kakovost oblačila, zelo redko pa se vprašamo, v kakšnih razmerah je bilo oblačilo izdelano, kakšne kemikalije so bile uporabljene pri njegovi proizvodnji, kako okoljsko obremenjujoče je.
Novodobni sužnji
Večina oblačil, ki jih je mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, je proizvedena daleč od naših oči. Če pogledamo etiketo, na kateri je napisana država izvora, bomo tam najverjetneje našli katero od azijskih držav. A kot pravi Živa Lopatič iz Zadruge Buna, izvorne države ni tako lahko določiti: »Če za primer vzamemo bombažna oblačila, ugotovimo, da je bil bombaž izdelan v eni državi, potem je šel drugam in tam so ga spredli. Nato je šel v drugo državo, kjer so ga pobarvali in dokončali, v popolnoma drugi državi pa so ga sešili do konca.«
Oblačila, ki jih v velikih količinah proizvajajo v državah v razvoju, imajo vsaj eno skupno lastnost, in to je, da jih delavci izdelujejo v izjemno slabih delovnih razmerah, ki bi jih marsikdaj lahko označili za suženjske. Delavci so izjemno mladi, še otroci, delovni čas je praktično neomejen, od jutra do večera, plačilo, ki ga prejmejo, pa velikokrat ne zadošča niti za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov. Kot pravi Lopatičeva, seznam kršitev nima meja:
Delajo v nemogočih pogojih, ni primernega prezračevanja, ne zagotavljajo jim stolov, zato delajo na tleh. Pri barvanju oblačil uporabljajo zdravju škodljive kemikalije, za ravnanje z njimi pa nimajo primernih zaščitnih oblačil.
Svoje delo opravljajo v slabo zgrajenih stavbah. V preteklosti je bilo tako v medijih na primer mogoče zaslediti zgodbo o Rani Plazi, v kateri so šivali oblačila za več zahodnih znamk. Zrušitev stavbe je terjala življenje več tisoč oseb.
Potoki, polni kemikalij, in puščave tam, kjer so bila nekoč velika jezera
Svetovna tekstilna industrija terja tudi velik okoljski davek. Znan je primer nekoč enega največjih svetovnih jezer Aralskega jezera, ki se zadnja desetletja zaradi proizvodnje bombaža nenehno krči. Območje rek Sir Darja in Amu Darja, ki se izlivata v jezero, namreč pokrivajo polja bombaža, ki za rast potrebuje ogromne količine vode. Na območju jezera je tako zdaj puščava.
Problematični so tudi izpusti kemikalij, uporabljenih pri proizvodnji oblačil, v potoke in reke. Kot razlaga Ines Kavgič iz Greenpeaca Slovenija, te kemikalije najprej škodujejo lokalnim prebivalcem in ekosistemom, nato pa se prek rek, morij in oceanov razširijo po vsem svetu:
Našli so jih celo na polih, v tkivih polarnih živali. Naša raziskava pa je pokazala, da so prisotne tudi na izjemno odročnih območjih, na visokih nadmorskih višinah, v gorah, kjer smo oddaljeni od izpustov teh kemikalij.
Oblačila, ki motijo delovanje našega telesa
Kemikalije, ki jih uporabljajo pri izdelavi oblačil, seveda pridejo tudi do kupcev po celem svetu. Greenpeace je sproščanje zdravju nevarnih kemikalij kot so ftalati, azo barvila, nonilfenoli, perfluorirane spojine iz oblačil, dokazal z raziskavami v okviru svoje kampanje Detox. Naštete spojine sicer uporabljajo za barvanje oblačil, z njimi povečajo odpornost blaga na vodo in umazanijo.
»Ftalate je mogoče tudi zavohati. Niso pa vsi enako toksični. Tisti, ki so bolj, so lahko hormonski motilci, kancerogeni, škodijo reprodukciji,« je pojasnila magistrica Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Podobno velja tudi za zelo obstojne perfluorirane spojine, ki so prav tako kancerogene in škodijo reprodukciji, poleg tega pa še ščitnici in pljučem.
Kot je še dodala predstavnica NIJZ, so vse spojine, ki se uporabljajo pri izdelavi tekstila, potrebne za to, da je končni izdelek tak, kot smo ga vajeni – da je torej lepe barve, odporen na vodo, se ne razteguje. A dejstvo je, da lahko za enak učinek izbiramo med takšnimi spojinami, ki so bolj škodljive okolju in človekovemu zdravju, in tistimi, ki so manj:
Te spojine, ki jih omenjamo v povezavi z negativnimi zdravstvenimi učinki, so v Evropski uniji že prepovedane. Težava pa je, da k nam prihajajo oblačila iz držav, kjer zakonodaja ni tako stroga.
Dostopnost, promet ter uporabo zdravju in okolju škodljivih kemikalij, ki jih je Evropska unija regulirala z direktivo REACH, v Sloveniji nadzira Urad Republike Slovenije za kemikalije. Njegov direktor magister Alojz Grabner pravi, da spoštovanje direktive na uradu preverjajo z rednimi testiranji naključnih oblačil. Preverjajo predvsem oblačila, ki prihajajo iz držav v razvoju, večjih neskladij pa do zdaj niso odkrili. Trg oblačil nadzira še Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki preverja, ali je na oblačilih navedena surovinska sestava ter ali se na otroških oblačilih v predelu glave in vratu nahajajo prepovedane vrvice oziroma vezalke.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.
Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.
Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.
Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.
Neveljaven email naslov