Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudija Pančurja.
Ko ustvarjamo, poustvarjamo ali poslušamo neko skladbo, jo dojemamo celostno. Kot celoto torej, ki pa je sestavljena iz različnih sestavin. Med elemente glasbenega umetniškega dela sodita tudi jezik izvedbe in čas, v katerem je umetnina nastala. Toda sestavine v umetniškem delu nikoli niso rangirane po pomembnosti, niti niso nadzorovane.
S sprejetjem sprememb v medijskem zakonu pa bosta, še bolj kot doslej in bolj od ostalih, izpostavljena samo dva dejavnika iz enovite celote. To sta slovenski izvor skladbe in starost posnetka dve leti.
In ker bodo poslej glasbena dela, ki bodo ustrezala tema dvema kriterijema, uvrščena v vrednostnem sistemu višje od drugih, to pomeni usmerjanje delovanja umetnika, večji pritisk nanj in s tem prirezovanje peruti njegovemu navdihu.
Na nacionalnem radiu se bomo znašli v položaju, ko nam bo moralo biti, namesto celovite glasbene vsebine, bolj pomembno nekaj drugega. To pa je v škodo glasbeni umetnosti in ne more biti v nacionalnem interesu.
In ker bodo dobra melodija, dober ritem, dobro besedilo in tako dalje, manj pomembni, v primerjavi s starostjo posnetka in s slovenskim izvorom, kot doslej, si bo slovenski glasbenik, namesto k ustvarjanju kvalitete, poslej bolj prizadeval k ustvarjanju skladb, ki bodo ustrezale formatu neke postaje. To, da bodo nekoga vrteli in drugega ne, bo bolj vprašanje ustreznosti programski usmeritvi nekega medija in manj vprašanje umetniškega naboja dela.
Slovenska javnost bo preko radijskega medija med 6. in 19. uro dobivala manj svetovne glasbene literature in več slovenske. Pa čeprav bo šlo za kičaste priredbe, mnogo slabše od tujih izvirnikov. Za tistega, ki posluša radio ponoči, pa zakonu ni mar, saj ne zagotavlja enakomerne razporeditve slovenske glasbe čez ves programski čas.
In le še primer: če bi se Prešeren tako zapiral pred svetom – ne bi nikoli napisal Sonetnega venca, saj se je zgledoval po sonetu. Sonet pa je tujega izvora.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudija Pančurja.
Ko ustvarjamo, poustvarjamo ali poslušamo neko skladbo, jo dojemamo celostno. Kot celoto torej, ki pa je sestavljena iz različnih sestavin. Med elemente glasbenega umetniškega dela sodita tudi jezik izvedbe in čas, v katerem je umetnina nastala. Toda sestavine v umetniškem delu nikoli niso rangirane po pomembnosti, niti niso nadzorovane.
S sprejetjem sprememb v medijskem zakonu pa bosta, še bolj kot doslej in bolj od ostalih, izpostavljena samo dva dejavnika iz enovite celote. To sta slovenski izvor skladbe in starost posnetka dve leti.
In ker bodo poslej glasbena dela, ki bodo ustrezala tema dvema kriterijema, uvrščena v vrednostnem sistemu višje od drugih, to pomeni usmerjanje delovanja umetnika, večji pritisk nanj in s tem prirezovanje peruti njegovemu navdihu.
Na nacionalnem radiu se bomo znašli v položaju, ko nam bo moralo biti, namesto celovite glasbene vsebine, bolj pomembno nekaj drugega. To pa je v škodo glasbeni umetnosti in ne more biti v nacionalnem interesu.
In ker bodo dobra melodija, dober ritem, dobro besedilo in tako dalje, manj pomembni, v primerjavi s starostjo posnetka in s slovenskim izvorom, kot doslej, si bo slovenski glasbenik, namesto k ustvarjanju kvalitete, poslej bolj prizadeval k ustvarjanju skladb, ki bodo ustrezale formatu neke postaje. To, da bodo nekoga vrteli in drugega ne, bo bolj vprašanje ustreznosti programski usmeritvi nekega medija in manj vprašanje umetniškega naboja dela.
Slovenska javnost bo preko radijskega medija med 6. in 19. uro dobivala manj svetovne glasbene literature in več slovenske. Pa čeprav bo šlo za kičaste priredbe, mnogo slabše od tujih izvirnikov. Za tistega, ki posluša radio ponoči, pa zakonu ni mar, saj ne zagotavlja enakomerne razporeditve slovenske glasbe čez ves programski čas.
In le še primer: če bi se Prešeren tako zapiral pred svetom – ne bi nikoli napisal Sonetnega venca, saj se je zgledoval po sonetu. Sonet pa je tujega izvora.
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Pri Postojnski jami pravijo, da je tudi letošnja sezona – sezona presežkov. Obisk je – tako, kot je za letošnje leto predvidela tudi Svetovna turistična organizacija, porasel za 4 do 5 %, jamo si bo ogledalo 800.000 obiskovalcev, vse znamenitosti, s katerimi podjetje Postojnska jama upravlja, pa 1.300.000 turistov. S predsednikom uprave Marjanom Batageljem se je pogovarjala Sabrina Mulec. Povedal ji je, da je največji porast beležil Predjamski grad in to pripisal tudi temu, da je letošnje leto, leto kulturnega turizma. In kaj pravi o letošnji sezoni?
Odločba ustavnega sodišča s katero je razveljavilo prvi odstavek 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je dopuščal, da se je zakon uporabljal tudi za nazaj, še vedno zelo odmeva. Tudi danes še ni znano na koliko zadev natančno bo vplivala. Tožilstva so doslej vložila 24 tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora, 6 zadev je že pravnomočno končanih. Tožilci za zdaj še niso umaknili nobene tožbe, sodišča pa zaradi odločitve ustavnega sodišča še niso prekinila ali odločila v nobenem postopku. Ne na prvi ne na drugi stopnji. Jolanda Lebar se je o tem, kako bodo ravnali tožilci, pogovarjala z vodjo civilno finančnega oddelka na specializiranem državnem tožilstvu magistro Barbaro Lipovšek. Prav tožilci tega oddelka so odredili največ finančnih preiskav in vložili večino tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Po Zasavju potekajo štiri etape 1800 km dolge Slovenske turnokolesarske poti. Te dni zasavski del urejajo mladi prostovoljci iz tujine. V četrtkovem jutru na Prvem se je Mojca Delač o tem pogovarjala z zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec.
Otroci nimajo le pravic, ampak tudi obveznosti. To bo še posebej v ospredju z začetkom novega šolskega leta, ki se nezadržno bliža. Domače naloge, učenje, slabe ocene, obšolske dejavnosti. S tem se za marsikaterega otroka, mladostnika in tudi njegove starše začenja nočna mora. Kakšne so pravice in obveznosti v trikotniku otroci – šola – starši? V studio smo povabili Marka Juhanta, specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti.
Izzivi, s katerimi se sooča Evropa so tema evropskega foruma Alpbach, ki poteka v istoimenskem kraju v Avstriji, letos pod sloganom »Raznolikost in odprtost«. Na forumu, ki bo potekal do petka, predstavniki politike, znanosti, gospodarstva, kulture in civilne družbe na različnih dogodkih torej razpravljajo o izzivih, pred katerimi je »Stara Celina«. Danes je potekal tudi panel, na katerem so govorili o pravici do samoodločbe in mednarodno pravnih izzivih povezanih z njo in prihodnostjo Evropske unije. Tam je sodelovala tudi pravnica, magistrica Ana Stanič, ki jo je po dogodku v Alpbach poklicala Mojca Delač.
Peščica otrok svoje izobraževanje v času šolanja na osnovnih šolah opravlja, po prepričanju večine, na neklasičen način. Zakon o osnovni šoli namreč staršem daje pravico, da svojim otrokom omogočijo šolanje na domu. Kakšne so izkušnje tistih, ki so izbrali to možnost? Kakšni so pomisleki stroke? Kako je z opravljanjem izpitov? Odgovore dobite v prispevku Tine Lamovšek.
DOBRO SEM je program za krepitev duševnega zdravje ranljivih skupin, ki so ga pri Zvezi prijateljev Ljubljana Moste – Polje zasnovali pred dvema letoma. V studiu smo gostili koordinatorko programa, Živo Logar, ki je povedala, da je odziv na projekt dober, seveda pa si želijo, da bi svojo mrežo trenerjev in delavnic še razširili, saj je v hitrem tempu vsakdana skrb za duševno zdravje izjemnega pomena.
Na območju Haloz dobiva vse bolj konkretne obrise nova oblika povezovanja med občinami in turističnim ponudniki, ki si želijo tako domačim kot tujim obiskovalcem približati ta del spodnjega Podravja. Jeseni naj bi tudi uradno zaživela interesna zveza, ki jo bodo financirale haloške občine in bo omogočila tudi profesionalno ukvarjanje s promocijo Haloz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novo šolsko leto prinaša spremembe pri številu ur, ki ga bodo v osnovnih šolah namenili gibanju. V t.i. razširjenem programu, ki ga bodo izvajali v osnovnih šolah, bo eden od treh sklopov posvečen tudi gibanju in zdravju za dobro psihično in fizično počutje. Da je smiselno imeti tovrstne programe, dokazuje tudi kmalu končani projekt Zdrav življenjski slog, s katerim so zaustavili naraščanje debelosti pri slovenskih otrocih. Podrobnosti o programu, ki bo prinesel 5 ur gibanja na teden, in nekaterih pomislekih pa v prispevku Tine Lamovšek.
Zaradi nižjih cen je Tručija postala vnovič privlačna tako za turiste, kot tudi za tiste, ki radi nakupujejo. Koliko časa bo v Turčiji še mogoče kupovati po izjemno ugodnih cenah in kakšen je avgustovski utrip v tej državi? Pogovarjali smo se s predsednikom Združenja hotelirjev Slovenije Gregorjem Jamnikom, ki Turčijo obiskuje že leta.
V Mojstrani so se začeli že 26. Aljaževi dnevi, ki že dobrega četrt stoletja obujajo spomin na življenje in delo dovškega župnika, ki je dodobra razburkal življenje v tej dolini in pustil velik pečat tudi v zavesti Slovencev. Letos so se začeli še posebej aktualno, saj so strokovnjaki domačinom prišli iz prve roke predstaviti prihodnost Aljaževega stolpa, ki se v kratkem, kot je znano odpravlja na pot v dolino, kjer bo deležen nujnih popravkov.
Poleg velikega pomanjkanja prostora pa se oskrbovanci in njihovi svojci soočajo z velikimi stroški oskrbe. Kot pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je skupen strošek starostnika, ki potrebuje bolj zahtevno oskrbo, okoli 1600 evrov. Približno 400 evrov prispeva zdravstvena zavarovalnica, a delež se hitro zmanjšuje in, kot pravi Bizjak, to ne pokrije niti stroškov kadra. Raziskave kažejo, da samo četrtina starostnikov potrebuje tovrstne storitve. A ti, ki jih potrebujejo, jih rabijo veliko in stroški do konca njihovega življenja lahko narastejo na 100 tisoč evrov. Glede na raziskavo OECD ni države, kjer bi si upokojenci v celoti sami financirali storitev. Zato so zahodne države že poskrbele za sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim poskrbijo za socialno najšibkejše.
V Ljubljani se je končalo večdnevno srečanje mladih v okviru Evropskega mladinskega parlamenta. Gre za izobraževalni program, ki združuje mladino iz 38 držav in ji omogoča razpravo o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo Evropsko unijo in svet. V Ljubljani se je v organizaciji slovenskega EMP zbralo 170 mladih iz 27 držav.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov