Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.
Častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Norveška. Med številnimi norveškimi avtorji je na sejmu tudi novinarka in pisateljica Asne Seierstad, ki je napisala knjigo o Andersu Breiviku in njegovem pokolu na Norveškem leta 2011. V Nemčiji so ji večkrat zastavili vprašanje, ali je ni bilo strah, ko je pisala knjigo o Breiviku, da ne bi z njo navdihovala ekstremistov.
Demokrati so se pričakovano oglasili z uničujočo kritiko predsednikove bližnjevzhodne politike, ampak tokrat so izjemno kritični tudi republikanci, ki Trumpu očitajo prenagljenost, nepremišljenost, s katero je popolnoma omajal podobo ameriške verodostojnosti v svetu. Čeprav republikanci in njim naklonjeni opazovalci opozarjajo, da je Trump ves čas napovedoval umik, številni tudi menijo, da Kurdi niso primeren zaveznik, kajti Kurdska delavska stranka velja za teroristično organizacijo, je splošna ocena poenotena. Način, kako so se Združene države umaknile, je kaotičen, sramoten, prava polomija. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar je pred mikrofon povabil Mary Beth Long, prvo žensko na položaju pomočnice ameriškega obrambnega ministra in predsednice Visoke skupine zveze NATO, odgovorne za jedrsko politiko zavezništva. Mary Beth Long je visok položaj v obrambnem ministrstvu zasedala v letih od 2007 do 2009, v času ministra Roberta Gatesa in predsednika Georga Busha mlajšega, danes pa je vplivna svetovalka v različnih institucijah.
17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija Združenih narodov, da bi opozarjala na problem revščine v svetu in spodbujala dejavnosti za zmanjšanje revščine. Ta se sicer v zadnjih desetletjih zmanjšuje, a v svetovnem merilu sta še vedno dve miljardi ljudi, ki živijo na ali pod robom revščine, zaradi lakote trpi vsak deveti zemljan, zaradi podhranjenosti umre vsako leto 3 miljone otrok.
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
Dobra ideja običajno dobro mesto najde in tako je mesto na Prvem našel tudi projekt Za vnuke živimo, drevesa sadimo. Povedano drugače: na Veliki Preski bodo v soboto letošnji šestdesetletniki posadili 60 dreves. Želja je, da bi se z dobrim namenom zbralo okroglih 60 tistih, rojenih leta 1959, in tako nadaljevalo uspešen desetletni projekt Abrahamov ključ. Idejni vodja in pobudnik obeh projektov je Jože Kos z Velike Preske, v organizacijo sobotnega dogodka so se vključili njegovi sovaščani in Turistično društvo Polšnik. Sajenje dreves bo spremljala pesem, saj bo vsakemu slavljencu zapela ena od štirih sodelujočih vokalnih skupin, pomagali pa bodo tudi drevesni ministri. Pogovoru Andreje Čokl z Jožetom Kosom še posebej pozorno prisluhnite šestdesetletniki.
Približno 1700 ljudi na leto doživi srčni zastoj, torej tri do pet vsak dan in več kot 60 odstotkov primerov se zgodi doma, kar pomeni, da rešujemo sorodnike, znance, da otroci rešujejo starše. Svetovni dan oživljanja je letos namenjen predvsem izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
V tokratno rubriko po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif in skupaj smo poleteli z Jato izkušenih ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez se je danes odzval na včeraj objavljene zapise dveh ustavnih sodnikov v ločenih mnenjih k odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih. Sodnik Klemen Jaklič je namreč v ločenem mnenju sodniku Mateju Accettu očital, da je nanj pritiskal, poleg tega pa naj bi se kolegom sodnikom tudi zlagal. Predsednik ustavnega sodišča danes pravi, da gre za nedostojno pisanje, predvsem pa da ni res in da ni prav nobenih razlogov da bi kdo predlagal ali pričakoval odstop sodnika Accetta. O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala s predsednikom ustavnega sodišča doktorjem Rajkom Knezom.
Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo junija lani od vseh aktivnih kmečkih zavarovancev 3. 983 žensk, to je 36,5 % kmečkih zavarovancev. Okoli 20% kmetij pa vodijo gospodarice, torej ženske upravljavke kmetij. V pogovoru Jernejke Drolec z dvema predstavnicama iz srednje in mlajše generacije lahko iz prve roke izvemo, kako živijo in kakšen je njihov položaj. Prva sogovornica je Milena Benko iz Spodnje Ščavnice, je srednjih let, živi in dela z možem na kmetiji in je nosilka dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji. Druga pa je izjemno zanimiva mlada kmetica in hkrati podjetnica Barbara Lombar iz hribovske kmetije iz Babnega vrta, iz občine Kranj.
Včeraj objavljena odločitev s katero so sodniki razveljavili tisti del zakona o tujcih, ki je policiji dovoljeval, da bi v zaostrenih razmerah, ki bi jih določil državni zbor, zavračala tujce na meji – tudi tiste, ki bi zaprosili za azil – je v ločenih mnenjih prinesel obračun med dvema ustavnima sodnikoma. Ne samo na strokovni. Tudi na osebni ravni. Kaj takega se doslej še ni zgodilo.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave, predvsem pa presoja, ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. V teh dneh je varuhinja Ilinka Todoróvski na spletnem mestu rtvslo.si objavila svoje septembrsko poročilo, v katerem smo prebrali tudi to, da je prejšnji mesec dobila 136 odzivov in da je bilo pohval več kot običajno. Z Ilinko Todoróvski se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer. Trojica si je nagrado prislužila za eksperimentalni in učinkoviti pristop v boju proti globalni revščini. Več v pogovoru Urške Jereb z dr Majo Bučar s Fakultete za družbene vede
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Jamski turizem poteka v okolju, ki se je razvijalo več sto tisoč ali celo več milijonov let. Sedanji procesi v podzemlju so v turističnih jamah običajno izredno počasni, mnogokrat tudi povsem drugačni kot v času nastanka jame. Zato so lahko turistične jame izredno ranljivo okolje ter kot take občutljive na turistično dejavnost.
Neveljaven email naslov