Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes na svetovni dan Downovega sindroma, ki poteka pod geslom »Nihče naj ne ostane zadaj!« potekajo v različnih krajih Slovenije prireditve, s katerimi želijo v Društvu Downov sindrom Slovenija ozavestiti javnost o življenju ljudi z Downovim sindromom. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zvezo Sožitje in društvom Downov sindrom Slovenija pripravila Posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju.
Generalna skupščina OZN je pred štirinajstimi leti 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti. V Sloveniji se osebe z Downovim sindromom (DS), starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasil Stane Kocutar z Radia Maribor. Ob dnevu poezije so bili glavni stihi "pesnika Pohorja", Janka Glazerja, ki se je rodil prav 21. marca. Po njem se imenuje tudi Glazerjeva nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Mestna občina Maribor za dosežke na področju kulture. In ker je prvi pomladni dan tudi mednarodni dan gozdov, sta z besedami zavila tudi tja.
Z izrekom pravnomočne sodbe bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću se končuje eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je zanj tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa je v postopku, ki je potekal na nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča, zahtevala oprostilno sodbo.
Z besedo in zvokom smo v pogovoru z Daretom Ruparjem ujeli ključnega trenutke delovanja športnega uredništva. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Nedavni podnebni protesti mladih so pokazali zaskrbljenost mlajše generacije glede podnebne politike in obenem kažejo na pozitiven premik v javnem mnenju, ki ga še zmeraj zaznamuje tudi nasproten pojav, namreč zanikanje podnebnih sprememb kot posledice človekovih dejanj. O tem, kako pomembno je javno mnenje za doseganje okoljskih ciljev, se je Erna Strniša pogovarjala s komunikologom in ekonomistom z Inštituta za strateške rešitve dr. Juretom Stojanom.
15. marec 1915 se je v zgodovino zapisal kot datum, ko je nastala prva fotografija Plutona. Od takrat do danes je človek odkril nešteto različno velikih nebesnih teles, tudi večjih. Ta prej najbolj oddaljen, najhladnejši in daleč najmanjši planet je svoj naziv izgubil prav zaradi majhnosti oziroma majhne mase. Eden od udeležencev 26. splošnega zasedanja Mednarodne astronomske zveze na Češkem leta 2006, ki so glasovali o novi opredelitvi planetov, je bil tudi naš sogovornik profesor doktor Tomaž Zwitter iz ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Glasoval je proti temu, da bi Pluton ohranil status planeta. V nasprotnem primeru bi namreč lahko v zgolj nekaj letih govorili o več 100 planetih.
Upokojenci zdaj lahko delajo in ob tem prejmejo največ 20 odstotkov pokojnine. Do tega dvojnega statusa so upravičeni tisti, ki imajo 40 let pokojninske dobe. Po novem bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenec lahko prejemal 50 odstotkov pokojnine. Do letnega dodatka ne bi bil upravičen. V četrtem letu in v vseh prihodnjih pa bi bil upravičen do 100 odstotne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se najprej upokoji in nato znova vključi v zavarovanje, biti mora tudi starejši od 63 let. Ob tem bi moral plačevati polne prispevke za vsa socialna zavarovanja, omejil bi se bolniški stalež. Obrtnikom delovnega razmerja ne bi bilo treba prekiniti, ker so sami svoji delodajalci. Glede višine pokojnine pa bi veljalo enako kot za ostale. Spremenjeno pokojninsko reformo, ki ljudem ob dodatnem delu ne bo več jemala del prislužene pokojnine, podpira tudi novomeški čevljar Henrik Kolenc. Kljub 82 letom še vedno z veseljem popravlja čevlje, saj sta v Novem mestu le še dva čevljarja, ki jima dela ne zmanjka. Več v prispevku Jožeta Žure in Urške Valjavec.
Bagrat Arazyan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
Če se poglobite v svet slovničnih napak, jih lahko hitro opazite na družbenih omrežjih, v oglasih, v novinarskih besedilih, celo v obvestilih oz. vabilih na volitve. Ena izmed napak, ki se pogosto pojavlja, je neuporaba rodilniških oblik. Da smo Slovenci občutljivi na uporabo rodilnika, dokazuje Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju, ki jo najdete na Facebooku. Darja Pograjc se je pogovarjala z Nežo Sečnik, administratorko skupine, ki ima trenutno nekaj več kot 8.000 sledilcev. Teorijo uporabe drugega od šestih sklonov pa je pojasnil Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta. Razložil je tudi, da se pri uporabi rodilnika največ napak zgodi pri zanikanju.
V več kot 2 tisoč mestih v 125 državah po svetu so mladi danes zapustili šolske klopi in se 5 minut pred poldnevom zbrali na mestnih trgih, da bi od politikov zahtevali, da s konkretnimi dejanji zaustavijo nevarno segrevanje planeta. Mladi imajo torej dovolj besed tistih, ki odločajo, dovolj strategij in ciljev, ki se ne izpolnjujejo, dovolj tistih, ki podnebnih sprememb ne jemljejo resno. Tudi v Sloveniji so se zbrali v več krajih, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Kamniku in na Ravnah na Koroškem. Kako je bilo v Ljubljani? V živo s kongresnega trga na Prvi program Radia Slovenija …
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
O strelskem napadu na mošeji, ki se je v novozelandskem Christchurch zgodil ob 13. uri in 45 minut po lokalnem času in je po zadnjih podatkih terjal 49 smrtnih žrtev in številne ranjenem, smo se na Prvem pogovarjali z Jasmino Ravter Henderson, ki v Christchurchu živi že 20 let.
Na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko je danes potekalo tradicionalno tekmovanje v recitiranju števila ?, ki ga organizirata Študentska organizacija in svet Fakultete za matematiko in fiziko. Število ? tekmovalci recitirajo v desetiškem številskem sistemu. Če se tekmovalec zmoti, ima možnost napako popraviti. Marko Rozman se je med recitiranjem pogovarjal tudi z dr. Boštjanom Kuzmanom, prof. matematike na Pedagoški fakulteti.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
Bi zamenjali delovno mesto, pa se pri tem ne želite voziti daleč ali jemati dopusta? Se bojite, da bi lahko na kariernih sejmih srečali svoje nadrejene? Tudi iz takih razlogov so se v tujini razmahnili spletni karierni sejmi, jutri pa bo tak sejem prvič odprl vrata tudi pri nas. Med 10.00 in 22.00 uro bodo virtualne stojnice na https://www.optius.com/prvi-slovenski-on-line-karierni-sejem/ postavila tudi največja podjetja v državi, v kratkem videu pa nas skozi sistem vodi glas ene od organizatork, Sande Jerman.
Neveljaven email naslov