Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Denar ne raste na drevesu in bankomat ni stroj, ki bi dajal neomejene količine denarja - je ponavadi ena od prvih finančnih lekcij, ki jo otroku dajo starši. Kaj pa kasneje?
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.
Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.
V tokratnem četrtkovem jutranjem potepu z dopnisniki se nam je na Prvem oglasil celjski dopisnik Matija Mastnak. Izvedeli mo več o predvideni uvedbi mestnega avtobsa v Celju, o cenah, trasah in predvidenih stroških, slišali mnenja meščanov o tem, pa tudi o nekaterih drugih ukrepih za izbolšanje trajne mobilnosti v tem delu Slovenije.
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček. Foto: Janez Tarman
Za pravosodjem so burna štiri leta, ki so jih zaznamovale zadeve Patria, Istrabenz, pa izgubljene oporoke, velika pričakovanja in malo izplena pri kaznovanju bančnega kriminala, kadrovske menjave na vrhu sodstva in tožilstva. Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da so s številnimi ukrepi prispevali h krepitvi občutka pravne države. Priznava pa tudi, da je dela še veliko. V pogovoru z Jolando Lebar je naštel nekaj zadev, ki mu jih je uspelo v tem mandatu spraviti pod streho, pa tudi nekaj načrtov, ki mu jih ni uspelo uresničiti.
Slovenska antidoping organizacija SLOADO je danes pripravila strokovni dogodek »Dan čistega športa« - seminar za trenerje, lastnike fitnes centrov in udeležence rekreativnih prireditev. O poudarkih strokovne konference se je z direktorjem Slovenske antidoping organizacije Janijem Dvoršakom pogovarjal Igor Tominec.
Po novem onesnaženju potoka Tonica se je z Vrhnike oglasila dopisnica Nina Brus.
6000 slovenskih potrošnikov bo skušalo uveljaviti odškodninski zahtevek v višini kupnine avtomobila. Da so se potrošniki skupinsko organizirali, je zasluga Zveze potrošnikov Slovenije in kampanje PreVWara. S predsednico ZPS se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Raziskovalna sredstva za uveljavljene raziskovalce, ki jih podeljuje Evropska raziskovalna agencija, so že same po sebi prestižno priznanje raziskovalcem, saj je konkurenca huda in uspešnost prijav le 12 odstotna. Predvsem pa ta sredstva omogočajo, da se raziskave tudi s finančnega vidika zastavijo bolj ambiciozno in dolgoročno, kar je v Sloveniji, kjer je znanost finančno neprestano podhranjena, še toliko bolj dragoceno. To velja tudi za uspeh raziskovalne skupine prof. Romana Jerale, ki je Evropsko raziskovalno agencijo prepričal s projektom Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic. Gre za načrtovanje umetnih proteinov, ki se v proteinske kletke sestavljajo iz posameznih sestavnih delov v samih celicah in obetajo številne možnosti uporabe. To je tudi prvi projekt za Slovenijo s področja ved o življenju. S prof. dr. Romanom Jeralo se je pogovarjala Nina Slaček.
Neveljaven email naslov