Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Razprava o lesarskih politikah v okviru festivala Lesena ikona 2016
Nikakršna skrivnost ni, da daleč največ žaganega lesa uvozimo iz naše severne sosede. Najpomembnejši izvozni partnerji slovenskega industrijskega okroglega lesa (od leta 2008 do 2014) pa so na področju iglavcev Avstrija, Italija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko se za naše listavce najbolj zanimajo Italija, Avstrija in Kitajska. Precej pri vrhu je tudi Hrvaška. Marijan Kavran, direktor Hrvaškega lesarskega grozda in eden vodilnih strokovnjakov v lesni industriji na Hrvaškem razloži, da imamo Slovenci dobre lesne prakse. A širši, evropski pogled razkriva, da je prostora za izboljšave ogromno. Sredstev, ki jih ima Evropska unija, ne znamo najbolje črpati.
Z našimi politiki bi lahko naredili kompromis tako, da bi nam oni pomagali naše potrebe prikazati kot evropske potrebe.
Inovacije in načrtovane pametne specializacije nam bodo dale boljše priložnosti za umeščanje na evropskem trgu in možnosti sodelovanja pri kreiranju evropske lesarske politike, kakršno imajo danes Avstrija, Nemčija in nekatere severnoevropske države.
Ne uporabljamo teh naših možnosti in priložnosti, ki obstajajo. Imamo eno izredno surovino, imamo dolgo tradicijo, ljudi, ki znajo delati z lesom, in bi lahko to vse dali v kakšne nove projekte. V evropske projekte, ki bi bili financirani z evropskim denarjem.
Lani smo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili težko pričakovani Direktorat za lesarstvo. Njegov generalni direktor Jože Prikeržnik se zaveda teže pričakovanj.
Realen čas je pa tako … jaz sem povabil lesno industrijo in vse ostale deležnike, da skupaj pripravimo načrt, kako lesno industrijo vzpodbuditi, in to bomo tudi naredili.
Kar sovpada z namembnostjo sredstev, ki jih ima direktorat trenutno na razpolago. 50 milijonov evrov bo namenjenih razvoju novih produktov, sredstev in storitev. Pozabljena ne bodo srednja in manjša podjetja.
Bomo delali na vseh segmentih. Tako, da bomo poskušali nekako izpopolniti celotno gozdno-lesno verigo. V smislu: tisti členi, ki so slabši, jih bo treba bolj podpirati, tisti, ki so močnejši, mogoče malo manj.
Debata o lesarskih politikah je potekala v okviru festivala Lesena ikona 2016, za katero organizator dogodka in direktor zavoda BIG Zmago Novak pravi, da “ima ambicijo postati vseslovenski lesarski praznik“. Včerajšnji dogodek je bil zgolj prvi v seriji dogodkov, ki bodo iskali nove priložnosti za slovensko lesarstvo.
Na dolgi rok je to ikona: prepoznavati izdelke v lesu ne zgolj skozi klišejsko obravnavo: “les imamo, les poznamo”, ampak prepoznavati tiste inovativne obravnave lesa v izdelkih, v konceptih.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih pa smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (tudi na področju lesarstva). Tudi zato je pomembno in še kako potrebno, da so se nosilci politik v lesarstvu na festivalu srečali z gospodarstveniki in samostojnimi kreativci. Upajmo, da je to napoved svetlejše prihodnost za slovenski les.
Mladinski delegat OZN je glasnik dela Združenih narodov z mladimi in za mlade, hkrati pa je glasnik mladih iz Slovenije pri tej mednarodni organizaciji, je zapisano na spletni strani Mladinskega sveta Slovenije. Ta mesec je za leto dni delo mladinske delegatke prevzela Lucija Karnelutti, v preteklosti dejavna tako v Sloveniji kot na mednarodnem področju. Bila je predsednica dijaške organizacije Slovenije in je članica evropske dijaške zveze. Je tudi ustanovna članica predsedstva Generation Climate Europe (GCE) ter predsednica Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS). Kako si predstavlja delo glasnice mladih in kaj načrtuje v enoletnem mandatu?
Pred 60. leti so podelili prvo bralno značko na Prevaljah, kjer sta pobudnika pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenskega jezika Stanko Kotnik skušala spodbuditi mlade k branju. Danes bralno značko pripravljajo na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah, Prevalje pa so razglasili za mesto bralne značke. Naša dopisnica Metka Pirc je v pogovoru ob slavju 60. obletnice preverila tudi, ali so telefoni zares velika konkurenca knjigam in branju.
Na Ravnah na Koroškem so razrezali 11 metrov dolgo potico velikanko, ki jo je speklo 11 pekov iz 11 slovenskih pekarn. Potico velikanko so danes razstavili na ulici v središču Raven na Koroškem, da bi se s tem vpisali v Guinessovo knjigo rekordov. Potico so položili na mize v dolžini 370 metrov vse od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Izjemen je bil pogled na potico, kakršne svet še ni videl. Več zahtev so morali izpolniti Ravenčani, da bi podrli rekord v najdaljši orehovi potici na svetu, natančno meritev dolžine potice so zaupali geodetu Andreju Merkaču. Na desetine pridnih rok je pomagalo pri peki potice, pekli so jo v Koroškem domu starostnikov, pa v vrtcu, tamkašnjih gostilnah. A pri koroški potici ne gre le za tehnične meritve in postavljanje rekorda. Pomembno je povezovanje, sodelovanje. Med generacijami še toliko bolj. Tako ni naključje, da so potico postavili od koroškega medgeneracijskega centra do gradu Javornik. Na Ravnah imajo torej več razlogov za veselje. A na informacijo, če jim bo uspel vpis v Guinessovo knjigo rekordov, bo treba še malo počakati. Že zdaj pa vedo, da želijo s podobnimi projekti nadaljevati. Podrobneje Metka Pirc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z besedo čebela, »čebelca« ali čebelica se v naših glavah prižge več asociacij. Nekatere med njimi so zelo metaforične in simbolne, druge prikličejo v spomin tekanje po travnikih in morda kak boleč pripetljaj, ki za nas ni bil usoden, za čebelo pa, saj čebela, katere obstoj je nujen tudi za naše bivanje, po piku umre. Tu so seveda še čebelnjaki, panjske končnice pa so tako ali tako del naše kulturne, predvsem likovno povedne dediščine, s katero velikokrat seznanjamo tudi druge ljudi po svetu. Na splošno čebela pomeni močno vez med naravo in kulturo. Geslo letošnjega svetovnega dneva čebel, ki ga zaznamujemo četrto leto, je: » Be engaged« VKLJUČI SE in prispevaj k reševanju čebel in vseh drugih opraševalcev. V Sloveniji je najbolj žgoče vprašanje letošnjega leta pomanjkanje hrane v naravi za opraševalce, tudi za medonosne čebele. Te bodo ob pomoči čebelarjev, ki jih hranijo, preživele, a iztočenega medu bo malo. Pri nas je v tem smislu po družabnih omrežjih krožil poziv, naj ljudje ne kosijo svojih trat, naj pustijo cveteti travniške ozelenitve ali parke, da bi čebele vendarle našle kaj hrane. Več Jernejka Drolec in Magda Tušar.
Devetnajstega maja zaznamujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Kronična vnetna črevesna bolezen močno zaznamuje življenja bolnikov. Bolezen namreč vpliva na kakovost njihovega življenja, saj jih simptomi bolezni praviloma spremljajo do konca življenja. Doktor David Drobne, gastroenterolog s klinike za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, poudarja, da zdravniška stroka lahko danes bolnikom že toliko pomaga, da lahko živijo skoraj normalno življenje. "V zadnjem času smo priča poplavi novih zdravil, hkrati smo se naučili bolezen zdraviti. Zdravimo jo v bolj zgodnjih stadijih, ko še ne nastanejo strukturne poškodbe prebavne cevi, tako je zdravljenje v primerjavi s preteklostjo bistveno bolj uspešno." Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) letos svetovni dan KVČB zaznamuje z geslom Prekinimo tišino. S tem želi ozaveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu na obolele. Predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Mateja Saje, predsednica društva KVČB, poudarja, da je bolezen nevidna in da je bistvo očem skrito. "Prav je, da o tej bolezni spregovorimo in da nevidno postane vidno. Da tudi povemo, kaj to pomeni s psihološkega vidika. Na ta način pomagamo tudi tistim, ki so zboleli v zadnjem času, da bodo lažje šli skozi življenje." Društvo za KVČB bo 22. maja organiziralo deveti simpozij o KVČB z mednarodno udeležbo predavateljev. Simpozij na temo KVČB doma in v službi, ki je namenjen obolelim s KVČB, njihovim svojcem ter zdravnikom primarne, sekundarne in terciarne ravni, bo tokrat potekal po spletu. V podporo ljudem s KVČB bo 22. maja prvič obarvano v vijoličasto barvo hkrati več stavb v Ljubljani in Mariboru.
V Banki Slovenije letos skupaj z državo praznujejo 30-letnico. Ob tej priložnosti so danes odprli Muzej Banke Slovenije, namenjen vsem generacijam. Ogledali so bomo lahko mejnike naše države, pri katerih so ključno vlogo odigrali v Banki Slovenije.
15. maja obeležujemo dan podnebnih sprememb. Na Prvem smo ob tej priložnosti govorili s predstavnikoma organizacije Mladi za podnebno pravičnost Mašo Cvetežar in Timotejem Pavlinom.
Najizrazitejše vremenske ekstreme, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe, seveda vedno opazimo. Pogosto prinesejo s seboj hudo razdejanje. A manj očitne znake denimo pomanjkanja vode pogosteje spregledamo, a se tudi njihovih učinki počasi seštevajo in krhajo odpornost okolja, od katerega smo vsi odvisni. »Ko sedimo na plaži in beremo knjigo, smo suhega vremena zelo veseli. Drugače pa je, če smo v vlogi kmeta, ki milo gleda v nebo in čaka, da pade dež,« je ponazorila različna merila s katerini ocenjujejo, kako naklonjeno nam je vreme, agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik.
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019. Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton. Foto: Pixabay/geralt
Z novo sezono špargljev in jagod se je tudi letos ob lepih dnevih v mesecu maju začela prodaja prvih sezonskih pridelkov na premičnih stojnicah ob cestah, na parkiriščih in drugod izven registriranih tržnic. Na premičnih stojnicah svoje pridelke neposredno prodajajo tako kmetje kot preprodajalci. Inšpekcija pa vsako leto v svojih poročilih prav na področju obcestne prodaje prvega sadja in zelenjave navaja veliko odstopanj na področju označevanja in zavajanja potrošnikov glede porekla ter na področju pomanjkljive dokumentacije. Ker številne preprodajalske družbe verižno zapirajo in odpirajo nova podjetja, je nadzor na tem področju neučinkovit. Celovitejšega pristopa pa ni.
Danes obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester in sicer pod geslom »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva«. Ob tem strokovna organizacija Zbornica - Zveza odločevalce poziva, da je vlaganje v poklic medicinske sestre naložba v zdravje in državo. »Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Več Lucija Fatur.
Slovenija je v rumeni fazi epidemije. Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan je včeraj dejal, da pričakuje še nadaljnje umirjanje epidemije. Kaj pa za prihajajoče dni in tedne napoveduje dr. Denis Kutnjak z Nacionalnega inštituta za biologijo? Njihova metoda spremljanja širjenja koronavirusa se je izkazala za zelo natančno. Kako hitro se torej bližamo zeleni fazi? Kateri regiji kaže najbolje? Ali je pri nas že prisotna indijska različica koronavirusa? Dr. Kutnjaka je spraševal Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Epidemija nas ne bi tako prizadela, če bi bili zdrava družba: Uporaba drog se je v prvem valu znižala, zdaj so razmere alarmantne.
Zgodba o skupini otrok iz Maribora, ki so se odločili, da bodo zamenjali dotrajana igrala pred blokom.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je dopoldne pripravilo zanimivo predstavitev računalniških igric za ljudi z okvaro vida. Dogodek so poimenovali Na temni strani zaslona in ob tem poudarili, da se zadnja leta veliko dela na razvoju računalniških in spletnih vsebin za slepe in slabovidne - tako za preživljanje prostega časa kot v učne namene. Razumljivo, da so igrice posebej prilagojene in v glavnem temeljijo na zvoku, v zadnjih dveh, treh letih pa so slepim in slabovidnim na voljo tudi video vsebine za prosti čas.
Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
Vsebujejo tudi več kot 36 g sladkorja na 100 g izdelka. Kateri kosmiči so najboljša izbira?
Neveljaven email naslov