Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
Severna in Južna Dakota, Nebraska, Kansas, Minnesota, Wisconsin, Iowa, Indiana, Michigan in Illinois, severni del srednjega zahoda ZDA, so zajele izjemno nizke temperature, zaradi katerih so oblasti razglasile izredne razmere. Okoli 212 milijonov Američanov ali 72 odstotkov kontinentalne populacije ZDA te dni občuti temperature pod lediščem. Poklicali smo v Chicago, kjer so včeraj namerili -30 stopinj Celzija in kjer živi Miloš Žefran.
Slovenska turistična organizacija je lani objavila pilotni poziv za turistična doživetja, ki podpirajo Slovenijo kot zeleno, butično in 5 zvezdično destinacijo. Izbrala je 9 najboljših destinacij, ki se bodo ponašale z znakom " EDINSTVENA DOŽIVETJA SLOVENIJE". Med njimi je tudi Postojnska jama. Prepričani smo, da o njej veste skoraj vse, vendar pa mogoče ne veste, kdo je bil skromni svetilničar Luka Čeč, ki je odkril njene najlepše dele, zgradil prvi bazenček za človeške ribice, odkril hroščka drobnovratnika, vendar pa so ga skozi zgodovino vse prevečkrat spregledali in mu napravili prenekatero krivico. Sabrina Mulec se je o njegovem velikem odkritju in o razvoju turizma v jami pogovarjala s kustosinjo zgodovinarko Notranjskega muzeja Postojna Alenko Čuk.
V četrtkovo jutranjo rubriko "Po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Valter Pregelj in odpeljal v svet kulturnega dogajanja na Goriškem. Od sedemdesetletnice Goriške knjižnice do obnove kulturno-zgodovinskega spomenika, zaščitene cerkve Svetega Vida v Podnanosu in manj složnega dogajanja na Dvorcu Vogrsko.
Sogovorniki: glavna inšpektorica za varno hrano Andreja Bizjak, dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete in direktor Loške zadruge Mitja Vodnjov.
Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.
Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.
Slovenska proizvodna in tudi druga podjetja pestijo preobremenitve in nizka motiviranost delavcev ali celo njihova aktivna nezavzetost, ki kvari vzdušje in delovne procese. Seveda, za nizko plačo se marsikdo ne namerava potruditi. Na te težave, čeprav so njihovi delavci plačani bolje kot v primerljivih podjetjih, ni imuna niti škofjeloška družba Knauf Insulation, ki sicer predstavlja paradnega konja v nemški skupini Knauf, proizvajalki izolacijskih materialov. Poleti bodo najslabše plačani v Knaufu namesto dozdajšnjih 1100 evrov z regresom in 13. plačo vred dobili vsak mesec 1500 evrov neto. Pogovarjali smo se z direktorjem Tomažem Laniškom.
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije 2018, ki ga je objavil Transparency International (TI), dobila oceno 60, na lestvici držav pa zasedla 36. mesto in si ga deli s poljsko. V primerjavi z letom 2017 je oceno poslabšala za eno točko, na lestvici držav pa padla za dve mesti. Tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije. Več o tem generalni sekretar Transperensy international Slovenija Vid Tomič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako se bo končala zgodba z ministrom Dejanom Prešičkom, nad katerim visijo očitki o mobingu in zlorabi položaja, bo odločil premier Marjan Šarec. A ta zgodba je obdprla predvsem vprašanje o tem, kaj se v resnici dogaja na Ministrstvu za kulturo. Sploh zato, ker je denimo v letu 2017 mobing (statistično) prijavil skoraj vsak drugi zaposleni tam. Svojo sliko dogajanja s konkretnimi podatki je Urški Ivanovič predstavila podsekretarka na ministrstvu Minka Jerebič.
V Davosu v teh dneh poteka svetovni gospodarski forum, ki ga spremlja naš poročevalec Luka Robida, ki poroča, da je med politiki in predstavniki mednarodnih organizacij v ospredju odnos med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Kitajsko. Davos ostaja tudi prostor razprave, ki se ga udeležujejo tudi številni gospodarstveniki z vseh koncev sveta, ki jih je več kot političnih predstavnikov. "Da sploh lahko pridejo v Švico, se morajo precej potruditi in ta trud se v največji meri izkaže tudi s tem, da plačajo več 10 tisoč dolarjev participacije," je še povedal Robida.
Na spletnih straneh e-demokracija so objavili predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti. Ključni novosti sta opredelitev Obveščevalno-varnostne skupnosti in uvedba novega strokovnega nadzornega obveščevalnih služb. Krepi se tudi vloga Sove, ta naj bi dobila možnost nadzora nad slovenskimi državljani, ki bi utegnili biti nevarni za ustavno ureditev.
Kaj se sploh šteje za mobing, se je marsikdo vprašal ob nedavnem primeru domnevnega trpinčenja na kulturnem ministrstvu. Zakon o delovnih razmerjih ga opredeljuje kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri mobingu gre vedno za neko načrtno dejanje. Avtorica knjige Recite mobingu ne dr. Danijela Brečko posameznikom svetuje, naj bo prvi korak pogovor posameznika z osebo, ki nad njim izvaja mobing.
Čeprav teoretično vemo, katera živila našemu telesu najbolj koristijo, se pogosto težko upremo energetsko prazni hrani, kot so različne sladkarije, čokolade in peciva, in sladkim pijačam. Da se nam cedijo sline, pogosto poskrbijo oglasi z mikavno vsebino. Velik vpliv imajo posebno na otroke in mladostnike. Živilski in zdravstveni strokovnjaki želijo zato z različnimi ukrepi omejiti ali popolnoma izriniti izpostavljenost tovrstemu oglaševanju.
Programski svetniki RTV Slovenija so z 21 glasovi ZA in brez glasu proti odločili, da bo novi direktor Radia Slovenija postal Mirko Štular. Ta bo štiriletni mandat nastopil 1. marca. V pogovoru na Prvem je povedal, da imajo vsi programi svoje poslanstvo, ki ga morajo ohranjati še naprej, na kratko pa tudi nakazal, katere bodo glavne spremembe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska vlada je sprejela zakonsko odločbo, s katero poskusno znižuje upokojitveno starost v državi. Vzporedno uvaja novo, radodarno socialno podporo, imenovano "temeljni dohodek". Ta sledi načelu, da nihče v državi nima manj kot 780 evrov dohodka na mesec. Do dohodka so upravičeni odrasli državljani, ki imajo bodisi nizek dohodek bodisi nizko socialno pomoč. Kakšen socialni transfer je Italija pravzaprav uvedla, zakaj ne gre za univerzalni temeljni dohodek ter kakšni so dvomi in pomisleki ob izvedbi, o tem naš rimski dopisnik Janko Petrovec, dr. Marka Jakliča, ekonomista, pa smo vprašali, kaj je pravzaprav UTD ter kakšna je razlika med tem, kar so uvedli v Italiji in med UTD. Dr. Jaklič je spregovoril tudi o finskem eksperimentu, dodal še več primerov oblik in poskusov uvedbe univerzalnega dohodka po svetu, vprašali pa smo ga tudi, ali o tem že razmišljamo tudi pri nas.
Neveljaven email naslov