Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Licitacije se vsako leto udeleži vse več ponudnikov – na tokratno jubilejno, 10. licitacijo so lastniki gozdov iz Slovenije, Avstrije, Italije ter Bosne in Hercegovine pripeljali kar 2.295 hlodov lesa. Več o preostalih presežkih letošnje licitacije, najbolj iskanih lesnih vrstah ter dodani vrednosti slovenskega lesa pa terenska ekipa Prvega, v kateri so bili Maja Nabernik, Andreja Gradišar in Franci Moder.
Les je največje naravno bogastvo Slovenije, saj pokriva skoraj dve tretjini njene površine. Da ga ne zaznamuje le številčnost, temveč tudi kakovost, dokazujejo vsakoletni rezultati licitacije vrednega lesa v Slovenj Gradcu, kjer rekordni zneski za najboljše hlode presegajo 10 tisoč evrov. Tradicionalno najvišje cene dosegajo gorski javori rebraši in tako je bilo tudi letos. Najvišjo ceno – 7.555 €/m³ – je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik prodal za nekaj več kot 12.300 evrov. 10. licitacija je bila rekordna po številu pripeljanih hlodov, saj so jih slovenski, avstrijski, italijanski in bosanski lastniki gozdov v Slovenj Gradec pripeljali 2.295. Skupno se je licitacije udeležilo več kot 400 lastnikov gozdov, pripeljan les je licitiralo 25 kupcev iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Italije in Hrvaške.
Med lesnimi vrstami je bilo na licitaciji v Slovenj Gradcu največ smreke. Kot pojasnjuje Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, kupci iščejo debele hlode brez vej in s čim manj napakami črnjave. Najbolj iskane vrste lesa se spreminjajo iz leta v leto:
Ko smo začeli z licitacijo, so bile najbolj iskane rdeče barve lesa, torej češnja, jelša. Sledile so črno-bele kombinacije, ki jih je mogoče najti v gorskem javorju ali orehu, zdaj pa se ta trend preusmerja na venčasto-porozne vrste, kot so hrast, akacija, kostanj, veliki jesen, ki je letos na primer dosegel drugo najboljšo ceno. Mora pa biti ta les seveda vrhunske kakovosti.
Večina licitiranega lesa konča na tujih trgih. Tam ga predelajo v furnir, uporabijo za deske, masivno ali stavbno pohištvo. Kot razlaga Valentarjeva, najboljši les zaokroži po celem svetu:
Furnir iščejo za izdelavo glasbil. V Evropi je le par furnirnic, tradicionalno so locirane v severno-nemških deželah, blizu pristanišč.
Licitacijo sta dopolnili strokovna konferenca o dvigu dodane vrednosti slovenskega lesa ter razstava z naslovom Dotik lesa, ki so jo pripravili dijaki zaključnih letnikov lesarskih programov Srednje šole Slovenj Gradec in Muta po idejnih zasnovah študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. Razstava bo na ogled do 20. februarja v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Slovenj Gradec.
Spodaj si lahko ogledate nekj fotografij z liticitacije.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
93 mladih je danes prejelo zlato priznanje mednarodnega programa Mepi. To je svetovno priznan mladinski program, ki mladim med 14. in 25. letom starosti omogoča, da odkrijejo, razvijejo in uresničijo svoje potenciale. Program je leta 1956 ustanovil vojvoda Edinburški, danes pa vključuje že več kot devet milijonov mladih iz 130 držav. K nam je prodrl leta 1997, danes pa se mu pridružuje že več kot 65 osnovnih in srednjih šol ter nevladnih organizacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najboljšo uvrstitvijo Slovenije na zimskih paraolimpiskih igrah, Jernej Slivnik je v slalomu osvojil 12. mesto, se zaključuje paraolimpijsko dogajanje v Pjongčangu. Zaključna prireditev bo slavnostna, nato pa bodo Korejci porušili nekatere olimpijske objekte in območje znova pogozdili ter s tem poskušali zmanjšati narejene posege v naravo. Iz Južne Koreje se oglaša Marko Cirman.
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
V starosti 76 let je danes ponoči na svojem domu v Cambridgeu umrl angleški fizik Stephen Hawking, verjetno najbolj slaven znanstvenik našega časa. Zaradi hude bolezni, t.i. bolezni gibalnih nevronov, je neprestano živel pod senco smrti, a je napovedi zdravnikov preživel za več kot pol stoletja. Podobno trdno voljo je pokazal tudi na svojem znanstvenem področju. Tako s svojimi znanstvenimi spoznanji kot s svojo karizmo je ogromno prispeval k razvoju kozmologije, poznavanja ustroja in usode vesolja. Prispevek Nine Slaček.
SAZOR GIZ, kolektivna organizacija za upravljanje avtorske pravice reproduciranja je danes predstavila rezultate osveščevalne kampanje Fotokopiramo, podpiramo krog znanja. Ta prinaša prva nadomestila za avtorje in založbe za fotokopiranje avtorskih del v osnovnih, srednjih šolah in vrtcih. Sporazum je podpisala velika večina šol, zato bodo lahko avtorji in založbe letos iz tega naslova prvič prejeli nadomestilo. Več Tadeja Bizilj.
Potem, ko je britanska premierka Theresa May ruske oblasti obtožila, da stojijo v ozadju zastrupitve nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke, so danes britanske oblasti napovedale, da bodo izgnale 23 ruskih diplomatov. Pogovor s Tomažem Gerdenom.
Kot največji dejavnik tveganja za razvoj in napredovanje periferne arterijske bolezni pa štejemo kajenje. Ta nezdrava razvada je bila tudi del vsakdanjika za Roberta Peressuttija, ki je zaradi bolezni prestal dva posega, še prej pa prisluhnite pogovoru novinarke Tine Lamovšek s predsednikom Društva za zdravje srca in ožilja doktorjem primarijem Matijo Cevcem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Osnovnošolci in srednješolci se vsako leto na različnih tekmovanjih pomerijo v znanju materinščine, matematike, tujih jezikov, logike, kemije in fizike ter v številnih drugih področjih. Najuspešnejši med njimi se s priznanji nato potegujejo za štipendijo za nadarjene. Pred dobrimi tremi leti je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sofinanciranja tekmovanj iz znanj, udeležbo na mednarodnih olimpijadah in sofinanciranje drugih tekmovanj preneslo na Zavod za šolstvo. Organizatorji uglednih tekmovanj z dolgoletno tradicijo, ki so letos izpadla iz financiranja, so do zavodovih potez kritični.
Od jeseni bo na voljo brezplačen program za otroke, ki leto dni pred vstopom v šolo ne obiskujejo vrtca. Program bo trajal 240 ur. Več v prispevku Nataše Lang.
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko nadaljuje razpravo o slovenskem priznanju Palestine. Na seji, zaprti za javnost, se člani odbora pogovarjajo z veleposlanikoma pristojnima za Izrael in Palestino v Sloveniji. Za nekaj pojasnil je Luka Robida poprosil profesorja mednarodnih odnosov doktorja Boštjana Udoviča.
Kako je živeti in delati v vesolju, te dni v Sloveniji razkriva ameriški vesoljec slovenskih korenin Randy Bresnik. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Letošnje dogajanje v Tednu možganov, ki je namenjen popularizaciji znanja in raziskovanja o tem izjemnem človeškem organu, je v znamenju spanja, sanj, sanjarjenja in vsega povezanega. Mojca Delač se pogovarja z vodji organzacijskega teama Tedna možganov Dolores Trol in Hano Hawlina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tri leta pred vnovično uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona v Škofji Loki pripravljajo številne prireditve za vzdrževanje kondicije in popularizacijo Romualdove poti.
Se že začenja trgovinska vojna, kdo bi lahko v njej potegnil krajši konec, kaj bi lahko stopnjevanje le-te pomenilo za Slovenijo, so nekatera od vprašanj, ki jih je Bojan Leskovec zastavil profesorju z Ekonomske fakultete dr. Črtu Kostevcu, ki se ukvarja z mednarodnimi ekonomski odnosi.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev na javnem zavodu RTV Slovenija Ilinka Todorovski je v ponedeljek ob predstavitvi letnega poročila za leto 2017 pojasnila, da letno prejme okoli 1500 pritožb poslušalcev in gledalcev. Vse pritožbe pa po njenih besedah dobijo vsaj odzive ali pa na njihovi podlagi pripravi mnenja ali priporočila uredništvom, ki so, kot pravi, "najmočnejše orožje varuha". V studiu Prvega programa je pojasnila, kakšne odzive ste v letu 2017 posredovali poslušalci in poslušalke, nekaj dodatnih pojasnil pa je ponudil tudi odgovorni urednik dr. Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov