Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Artefakti

02.03.2016

Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:

Včeraj smo poročali, da smo iz več različnih virov dobili namig o treh kipcih iz obdobja znamenite sumerske civilizacije, ki se je raztezala na področju današnjega Iraka, Irana in Sirije. Slovenska policija jih je že novembra lani našla v prostorih na Gruškovju, kjer so bili začasno nastanjeni begunci. Za strokovno mnenje o izvoru, starosti in vrednosti je zaprosila Narodni muzej Slovenije, kjer je dr. Peter Turk ocenjeval, ali gre za predmete arheološke vrednosti.

Policijska uprava Maribor je danes potrdila, da so v  enem  od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje 4. 11. 2015, našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam naj bi jih pustila neznana oseba. Sprejemni  center  Gruškovje je bil namenjen sprejemu in začasni nastanitvi migrantov,  ki  so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak, itd.).  V šotoru, v katerem so bili najdeni kipci so bili nastanjeni tujci, ki  so  tega  dne  kot  begunci  prišli  v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške, še pojasnjuje Policija.

“Najdene  kipce  smo  predali  v preučitev Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen  za  preučevanje  in  ocenjevanje  arheoloških  predmetov. Kustos Narodnega  muzeja (za prazgodovino in geologijo) je podal mnenje, da gre za kipce  iz  alabastra, ki bi po karakteristikah sodili na območje Sirije ali Iraka. Kipci izvirajo iz časa pred našim štetjem,” so v sporočilu za javnost potrdili dejstva, o katerih smo že poročali.

Vrednost   kipcev   še   ni   ugotovljena,   javnosti  pa  zaradi  interesa kriminalistične  preiskave,  ki  še  vedno  intenzivno  poteka, zaenkrat Policija ne želi posredovati fotografij najdenih kipcev: “Ker  je  bilo  na  podlagi  mnenja  Narodnega muzeja ugotovljeno, da gre za avtentične  kipce, zadevo policija obravnava kot kaznivo dejanje Nedovoljen izvoz  in  uvoz  stvari,  ki so  posebnega  kulturnega pomena, ali naravne vrednote  po  218. členu  Kazenskega zakonika (KZ-1). Zaradi tega smo zoper neznanega  storilca podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju,” so še sporočili s policijske uprave v Mariboru.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Artefakti

02.03.2016

Policija je potem, ko je lani konec novembra na Gruškovju, v prostorih, kjer so bili začasno nastanjeni migranti, begunci, našla tri artefakte, za strokovno mnenje poprosila Narodni muzej Slovenije. Dr. Peter Turk je tako ocenjeval ali gre za predmete arheološke vrednosti, njihovo avtentičnost in izvor. Prispevek je prirpavil Milan Trobič:

Včeraj smo poročali, da smo iz več različnih virov dobili namig o treh kipcih iz obdobja znamenite sumerske civilizacije, ki se je raztezala na področju današnjega Iraka, Irana in Sirije. Slovenska policija jih je že novembra lani našla v prostorih na Gruškovju, kjer so bili začasno nastanjeni begunci. Za strokovno mnenje o izvoru, starosti in vrednosti je zaprosila Narodni muzej Slovenije, kjer je dr. Peter Turk ocenjeval, ali gre za predmete arheološke vrednosti.

Policijska uprava Maribor je danes potrdila, da so v  enem  od šotorov v Sprejemnem centru Gruškovje 4. 11. 2015, našli več kipcev »figure votivnih adorantov – molilcev«. Tam naj bi jih pustila neznana oseba. Sprejemni  center  Gruškovje je bil namenjen sprejemu in začasni nastanitvi migrantov,  ki  so prihajali z ogroženih območij (Afganistan, Sirija, Irak, itd.).  V šotoru, v katerem so bili najdeni kipci so bili nastanjeni tujci, ki  so  tega  dne  kot  begunci  prišli  v Republiko Slovenijo iz Republike Hrvaške, še pojasnjuje Policija.

“Najdene  kipce  smo  predali  v preučitev Narodnemu muzeju Slovenije, ki je pristojen  za  preučevanje  in  ocenjevanje  arheoloških  predmetov. Kustos Narodnega  muzeja (za prazgodovino in geologijo) je podal mnenje, da gre za kipce  iz  alabastra, ki bi po karakteristikah sodili na območje Sirije ali Iraka. Kipci izvirajo iz časa pred našim štetjem,” so v sporočilu za javnost potrdili dejstva, o katerih smo že poročali.

Vrednost   kipcev   še   ni   ugotovljena,   javnosti  pa  zaradi  interesa kriminalistične  preiskave,  ki  še  vedno  intenzivno  poteka, zaenkrat Policija ne želi posredovati fotografij najdenih kipcev: “Ker  je  bilo  na  podlagi  mnenja  Narodnega muzeja ugotovljeno, da gre za avtentične  kipce, zadevo policija obravnava kot kaznivo dejanje Nedovoljen izvoz  in  uvoz  stvari,  ki so  posebnega  kulturnega pomena, ali naravne vrednote  po  218. členu  Kazenskega zakonika (KZ-1). Zaradi tega smo zoper neznanega  storilca podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju,” so še sporočili s policijske uprave v Mariboru.


14.04.2022

Razstavljeni spomini bosanskih beguncev

Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.


14.04.2022

80. obletnica pregona koroških slovenskih družin

Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.


13.04.2022

Ponovljene volitve v Beogradu?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.04.2022

Ponovljene volitve v Beogradu?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.04.2022

Ponovljene volitve v Beogradu?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.04.2022

Putin je danes - 48. dan vojne - ponovil svoje militantne teze

Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.


12.04.2022

Sejem Vinitaly v Veroni

V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.


12.04.2022

April je mesec čistilnih akcij

Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.


11.04.2022

Naj se sliši glas otrok!

V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.


11.04.2022

Racionalnega in poznavalskega odločanja je na volitvah malo

Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.


11.04.2022

Kavarne so bile prvi internet

Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.


08.04.2022

Dan Rominj

8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.


08.04.2022

Obnovitveni tečaji prve pomoči

Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.


07.04.2022

Lažje do nepremičnine?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Lažje do nepremičnine?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Na ortopedski poseg čaka 16 tisoč bolnikov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Na ortopedski poseg čaka 16 tisoč bolnikov

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


07.04.2022

Pippa Bailey - "Koristna" tujka

V okviru festivala Trigger, ki je v Ljubljani in Mariboru potekal prejšnji teden, je gostovala tudi producentka, umetnica in okolijska aktivistka Pippa Bailey. V svojem delu, ki je razpeto med Združeno kraljestvo in Avstralijo, raziskuje možnost povezovanja različnih delov družbe z namenom reševanja družbenih problemov in kriz. Predvsem jo zanimata okolijska problematika in enakost spolov. Pri reševanju teh problemov je treba pustiti ob strani svoj ego, pravi, se sprijazniti s stvarmi, ki jih ne vemo ter se hkrati zanašati na znanja, ki jih imamo. Z njo se je pogovarjal Miha Žorž.


06.04.2022

Danica Hudrap, pranečakinja Prežihovega Voranca

Na Prevaljah nastaja muzej bralne značke, turiste pa privablja tudi Prežihova domačija in Vorančeva pot, ki se začne v Kotljah pri bakrenem pobiču s solzicami. Od tja vodi pot proti Rimskemu vrelcu. Sicer pa so bili Kuharjevi bolj reven rod, živeli so kot najemniki pri Kotniku. O tem, da je tam živel Voranc s starši danes priča le že spominska plošča.


06.04.2022

Tilen Hudrap: "Po tem koronskem obdobju pričakujem cvetoče obdobje za glasbenike"

V svojem glasbenem ustvarjanju obeležuje 20 letnico udejstvovanja in na leto zabeleži več kot 100 koncertov. Je tudi redni gost metalnega kampa v Tolminu. Gostili smo ga v mobilnem studiu Prvega na Ravnah na Koroškem.


Stran 65 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov