Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi.
Ob svetovnem dnevu vode preverjamo, kako je s podhranjenostjo z vodo v Afriki
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi. Letošnji svetovni dan nosi geslo “Boljša voda, boljša delovna mesta”, s tem pa želijo opozoriti na nujnost kakovostnih delovnih mest za boljšo oskrbo z vodo. Preskrbo z ustrezno vodo v najbolj ranljivih državah sveta, zlasti v državah Zahodne Afrike, že več let na terenu spremlja Anuša Pisanec iz Programa za vodo in higieno, ki poteka pod okriljem Svetovne banke in Združenih narodov.
Kot pravi Pisančeva, je vse odvisno od smernic, ki jih postavljajo Združeni narodi. Države, ki imajo pogostokrat tudi druge interese, povezne z nafto, elektriko in infrastrukturo, se Združenim narodom prilagajo zaradi pritoka denarja. “Kako ga porabijo, pa je druga zgodba.” Anuša Pisanec je ob tem kritična do ravnanja Unicefa:
“Unicef je dežnik, pod katerim deluje ogromno drugih nevladnih organizacij. A nihče ne nadzira, kako se gradijo vodnjaki, kakšna je njihova kakovost. Pomanjkljiva je tudi njegova skrb za ohranjanje tradicije ljudstev v povezavi z vodo.”
Potrdila je, da je navzočnost Kitajcev v Afriki vse močnejša. Po besedah Pisančeve ponudijo veliko denarja v zameno za to, da vprašanja o varovanju človekovih pravic države pometajo pod preprogo.
Med zelo žgočimi vprašanji prihodnje oskrbe z vodo v Afriki je Anuša Pisanec izpostavila Etiopijo. Ta gradi ogromen jez, zaradi česar bo presahnilo jezero Turkana, od katerega je odvisno veliko ljudi, po drugi bodo tudi Sudan omejili z vodo. “To je potencialno konfliktno območje, ker je veliko ljudi na njem odvisnih od vode.”
Ob svetovnem dnevu sicer curljajo tudi takšne zanimivosti, kot je na primer vprašanje, kolikšna je količina virtualne vode, skrite v naši hrani in drugih dobrinah. Na primer:
Za skodelico kave porabimo 264 litrov, za eno čokolado 1720 litrov, za bombažno majico pa 2495 litrov. Za 100-gramski goveji zrezek porabimo 1542 litrov vode, za skodelico riža 250 litrov, za manjše jabolko 82 litrov, za srednje velik krompir pa 29 litrov.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi.
Ob svetovnem dnevu vode preverjamo, kako je s podhranjenostjo z vodo v Afriki
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi. Letošnji svetovni dan nosi geslo “Boljša voda, boljša delovna mesta”, s tem pa želijo opozoriti na nujnost kakovostnih delovnih mest za boljšo oskrbo z vodo. Preskrbo z ustrezno vodo v najbolj ranljivih državah sveta, zlasti v državah Zahodne Afrike, že več let na terenu spremlja Anuša Pisanec iz Programa za vodo in higieno, ki poteka pod okriljem Svetovne banke in Združenih narodov.
Kot pravi Pisančeva, je vse odvisno od smernic, ki jih postavljajo Združeni narodi. Države, ki imajo pogostokrat tudi druge interese, povezne z nafto, elektriko in infrastrukturo, se Združenim narodom prilagajo zaradi pritoka denarja. “Kako ga porabijo, pa je druga zgodba.” Anuša Pisanec je ob tem kritična do ravnanja Unicefa:
“Unicef je dežnik, pod katerim deluje ogromno drugih nevladnih organizacij. A nihče ne nadzira, kako se gradijo vodnjaki, kakšna je njihova kakovost. Pomanjkljiva je tudi njegova skrb za ohranjanje tradicije ljudstev v povezavi z vodo.”
Potrdila je, da je navzočnost Kitajcev v Afriki vse močnejša. Po besedah Pisančeve ponudijo veliko denarja v zameno za to, da vprašanja o varovanju človekovih pravic države pometajo pod preprogo.
Med zelo žgočimi vprašanji prihodnje oskrbe z vodo v Afriki je Anuša Pisanec izpostavila Etiopijo. Ta gradi ogromen jez, zaradi česar bo presahnilo jezero Turkana, od katerega je odvisno veliko ljudi, po drugi bodo tudi Sudan omejili z vodo. “To je potencialno konfliktno območje, ker je veliko ljudi na njem odvisnih od vode.”
Ob svetovnem dnevu sicer curljajo tudi takšne zanimivosti, kot je na primer vprašanje, kolikšna je količina virtualne vode, skrite v naši hrani in drugih dobrinah. Na primer:
Za skodelico kave porabimo 264 litrov, za eno čokolado 1720 litrov, za bombažno majico pa 2495 litrov. Za 100-gramski goveji zrezek porabimo 1542 litrov vode, za skodelico riža 250 litrov, za manjše jabolko 82 litrov, za srednje velik krompir pa 29 litrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes na svetovni dan Downovega sindroma, ki poteka pod geslom »Nihče naj ne ostane zadaj!« potekajo v različnih krajih Slovenije prireditve, s katerimi želijo v Društvu Downov sindrom Slovenija ozavestiti javnost o življenju ljudi z Downovim sindromom. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zvezo Sožitje in društvom Downov sindrom Slovenija pripravila Posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju.
Generalna skupščina OZN je pred štirinajstimi leti 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti. V Sloveniji se osebe z Downovim sindromom (DS), starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasil Stane Kocutar z Radia Maribor. Ob dnevu poezije so bili glavni stihi "pesnika Pohorja", Janka Glazerja, ki se je rodil prav 21. marca. Po njem se imenuje tudi Glazerjeva nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Mestna občina Maribor za dosežke na področju kulture. In ker je prvi pomladni dan tudi mednarodni dan gozdov, sta z besedami zavila tudi tja.
Z izrekom pravnomočne sodbe bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću se končuje eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je zanj tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa je v postopku, ki je potekal na nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča, zahtevala oprostilno sodbo.
Z besedo in zvokom smo v pogovoru z Daretom Ruparjem ujeli ključnega trenutke delovanja športnega uredništva. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Nedavni podnebni protesti mladih so pokazali zaskrbljenost mlajše generacije glede podnebne politike in obenem kažejo na pozitiven premik v javnem mnenju, ki ga še zmeraj zaznamuje tudi nasproten pojav, namreč zanikanje podnebnih sprememb kot posledice človekovih dejanj. O tem, kako pomembno je javno mnenje za doseganje okoljskih ciljev, se je Erna Strniša pogovarjala s komunikologom in ekonomistom z Inštituta za strateške rešitve dr. Juretom Stojanom.
15. marec 1915 se je v zgodovino zapisal kot datum, ko je nastala prva fotografija Plutona. Od takrat do danes je človek odkril nešteto različno velikih nebesnih teles, tudi večjih. Ta prej najbolj oddaljen, najhladnejši in daleč najmanjši planet je svoj naziv izgubil prav zaradi majhnosti oziroma majhne mase. Eden od udeležencev 26. splošnega zasedanja Mednarodne astronomske zveze na Češkem leta 2006, ki so glasovali o novi opredelitvi planetov, je bil tudi naš sogovornik profesor doktor Tomaž Zwitter iz ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Glasoval je proti temu, da bi Pluton ohranil status planeta. V nasprotnem primeru bi namreč lahko v zgolj nekaj letih govorili o več 100 planetih.
Upokojenci zdaj lahko delajo in ob tem prejmejo največ 20 odstotkov pokojnine. Do tega dvojnega statusa so upravičeni tisti, ki imajo 40 let pokojninske dobe. Po novem bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenec lahko prejemal 50 odstotkov pokojnine. Do letnega dodatka ne bi bil upravičen. V četrtem letu in v vseh prihodnjih pa bi bil upravičen do 100 odstotne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se najprej upokoji in nato znova vključi v zavarovanje, biti mora tudi starejši od 63 let. Ob tem bi moral plačevati polne prispevke za vsa socialna zavarovanja, omejil bi se bolniški stalež. Obrtnikom delovnega razmerja ne bi bilo treba prekiniti, ker so sami svoji delodajalci. Glede višine pokojnine pa bi veljalo enako kot za ostale. Spremenjeno pokojninsko reformo, ki ljudem ob dodatnem delu ne bo več jemala del prislužene pokojnine, podpira tudi novomeški čevljar Henrik Kolenc. Kljub 82 letom še vedno z veseljem popravlja čevlje, saj sta v Novem mestu le še dva čevljarja, ki jima dela ne zmanjka. Več v prispevku Jožeta Žure in Urške Valjavec.
Bagrat Arazyan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
Če se poglobite v svet slovničnih napak, jih lahko hitro opazite na družbenih omrežjih, v oglasih, v novinarskih besedilih, celo v obvestilih oz. vabilih na volitve. Ena izmed napak, ki se pogosto pojavlja, je neuporaba rodilniških oblik. Da smo Slovenci občutljivi na uporabo rodilnika, dokazuje Skupina za ohranjanje rodilnika pri zanikanju, ki jo najdete na Facebooku. Darja Pograjc se je pogovarjala z Nežo Sečnik, administratorko skupine, ki ima trenutno nekaj več kot 8.000 sledilcev. Teorijo uporabe drugega od šestih sklonov pa je pojasnil Andrej Salobir, vodja prevajalske ekipe pri prevajalski agenciji Leemeta. Razložil je tudi, da se pri uporabi rodilnika največ napak zgodi pri zanikanju.
V več kot 2 tisoč mestih v 125 državah po svetu so mladi danes zapustili šolske klopi in se 5 minut pred poldnevom zbrali na mestnih trgih, da bi od politikov zahtevali, da s konkretnimi dejanji zaustavijo nevarno segrevanje planeta. Mladi imajo torej dovolj besed tistih, ki odločajo, dovolj strategij in ciljev, ki se ne izpolnjujejo, dovolj tistih, ki podnebnih sprememb ne jemljejo resno. Tudi v Sloveniji so se zbrali v več krajih, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Ormožu, Kamniku in na Ravnah na Koroškem. Kako je bilo v Ljubljani? V živo s kongresnega trga na Prvi program Radia Slovenija …
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
O strelskem napadu na mošeji, ki se je v novozelandskem Christchurch zgodil ob 13. uri in 45 minut po lokalnem času in je po zadnjih podatkih terjal 49 smrtnih žrtev in številne ranjenem, smo se na Prvem pogovarjali z Jasmino Ravter Henderson, ki v Christchurchu živi že 20 let.
Na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko je danes potekalo tradicionalno tekmovanje v recitiranju števila ?, ki ga organizirata Študentska organizacija in svet Fakultete za matematiko in fiziko. Število ? tekmovalci recitirajo v desetiškem številskem sistemu. Če se tekmovalec zmoti, ima možnost napako popraviti. Marko Rozman se je med recitiranjem pogovarjal tudi z dr. Boštjanom Kuzmanom, prof. matematike na Pedagoški fakulteti.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
Bi zamenjali delovno mesto, pa se pri tem ne želite voziti daleč ali jemati dopusta? Se bojite, da bi lahko na kariernih sejmih srečali svoje nadrejene? Tudi iz takih razlogov so se v tujini razmahnili spletni karierni sejmi, jutri pa bo tak sejem prvič odprl vrata tudi pri nas. Med 10.00 in 22.00 uro bodo virtualne stojnice na https://www.optius.com/prvi-slovenski-on-line-karierni-sejem/ postavila tudi največja podjetja v državi, v kratkem videu pa nas skozi sistem vodi glas ene od organizatork, Sande Jerman.
Neveljaven email naslov