Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi.
Ob svetovnem dnevu vode preverjamo, kako je s podhranjenostjo z vodo v Afriki
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi. Letošnji svetovni dan nosi geslo “Boljša voda, boljša delovna mesta”, s tem pa želijo opozoriti na nujnost kakovostnih delovnih mest za boljšo oskrbo z vodo. Preskrbo z ustrezno vodo v najbolj ranljivih državah sveta, zlasti v državah Zahodne Afrike, že več let na terenu spremlja Anuša Pisanec iz Programa za vodo in higieno, ki poteka pod okriljem Svetovne banke in Združenih narodov.
Kot pravi Pisančeva, je vse odvisno od smernic, ki jih postavljajo Združeni narodi. Države, ki imajo pogostokrat tudi druge interese, povezne z nafto, elektriko in infrastrukturo, se Združenim narodom prilagajo zaradi pritoka denarja. “Kako ga porabijo, pa je druga zgodba.” Anuša Pisanec je ob tem kritična do ravnanja Unicefa:
“Unicef je dežnik, pod katerim deluje ogromno drugih nevladnih organizacij. A nihče ne nadzira, kako se gradijo vodnjaki, kakšna je njihova kakovost. Pomanjkljiva je tudi njegova skrb za ohranjanje tradicije ljudstev v povezavi z vodo.”
Potrdila je, da je navzočnost Kitajcev v Afriki vse močnejša. Po besedah Pisančeve ponudijo veliko denarja v zameno za to, da vprašanja o varovanju človekovih pravic države pometajo pod preprogo.
Med zelo žgočimi vprašanji prihodnje oskrbe z vodo v Afriki je Anuša Pisanec izpostavila Etiopijo. Ta gradi ogromen jez, zaradi česar bo presahnilo jezero Turkana, od katerega je odvisno veliko ljudi, po drugi bodo tudi Sudan omejili z vodo. “To je potencialno konfliktno območje, ker je veliko ljudi na njem odvisnih od vode.”
Ob svetovnem dnevu sicer curljajo tudi takšne zanimivosti, kot je na primer vprašanje, kolikšna je količina virtualne vode, skrite v naši hrani in drugih dobrinah. Na primer:
Za skodelico kave porabimo 264 litrov, za eno čokolado 1720 litrov, za bombažno majico pa 2495 litrov. Za 100-gramski goveji zrezek porabimo 1542 litrov vode, za skodelico riža 250 litrov, za manjše jabolko 82 litrov, za srednje velik krompir pa 29 litrov.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi.
Ob svetovnem dnevu vode preverjamo, kako je s podhranjenostjo z vodo v Afriki
22. marec od leta 1993 pod taktirko Združenih narodov posvečamo vodi. Letošnji svetovni dan nosi geslo “Boljša voda, boljša delovna mesta”, s tem pa želijo opozoriti na nujnost kakovostnih delovnih mest za boljšo oskrbo z vodo. Preskrbo z ustrezno vodo v najbolj ranljivih državah sveta, zlasti v državah Zahodne Afrike, že več let na terenu spremlja Anuša Pisanec iz Programa za vodo in higieno, ki poteka pod okriljem Svetovne banke in Združenih narodov.
Kot pravi Pisančeva, je vse odvisno od smernic, ki jih postavljajo Združeni narodi. Države, ki imajo pogostokrat tudi druge interese, povezne z nafto, elektriko in infrastrukturo, se Združenim narodom prilagajo zaradi pritoka denarja. “Kako ga porabijo, pa je druga zgodba.” Anuša Pisanec je ob tem kritična do ravnanja Unicefa:
“Unicef je dežnik, pod katerim deluje ogromno drugih nevladnih organizacij. A nihče ne nadzira, kako se gradijo vodnjaki, kakšna je njihova kakovost. Pomanjkljiva je tudi njegova skrb za ohranjanje tradicije ljudstev v povezavi z vodo.”
Potrdila je, da je navzočnost Kitajcev v Afriki vse močnejša. Po besedah Pisančeve ponudijo veliko denarja v zameno za to, da vprašanja o varovanju človekovih pravic države pometajo pod preprogo.
Med zelo žgočimi vprašanji prihodnje oskrbe z vodo v Afriki je Anuša Pisanec izpostavila Etiopijo. Ta gradi ogromen jez, zaradi česar bo presahnilo jezero Turkana, od katerega je odvisno veliko ljudi, po drugi bodo tudi Sudan omejili z vodo. “To je potencialno konfliktno območje, ker je veliko ljudi na njem odvisnih od vode.”
Ob svetovnem dnevu sicer curljajo tudi takšne zanimivosti, kot je na primer vprašanje, kolikšna je količina virtualne vode, skrite v naši hrani in drugih dobrinah. Na primer:
Za skodelico kave porabimo 264 litrov, za eno čokolado 1720 litrov, za bombažno majico pa 2495 litrov. Za 100-gramski goveji zrezek porabimo 1542 litrov vode, za skodelico riža 250 litrov, za manjše jabolko 82 litrov, za srednje velik krompir pa 29 litrov.
Danes zjutraj ob petih so neznanci iz mimovozečega avtomobila streljali na ameriško veleposlaništvo v Ankari. Veleposlaništvo je zaradi praznika zaprto, pa tudi sicer je bilo prezgodaj, da bi s tem resno ogrozili življenja morebitnih mimoidočih ali zaposlenih. Odnosi med Turčijo in ZDA so se poslabšali zaradi ameriških gospodarskih ukrepov.
Na TV SLO 1 prihaja ena najodmevnejših nadaljevank zadnjih let, večkrat nagrajena ameriška serija Deklina zgodba, posneta po knjižni predlogi Margaret Atwood iz leta 1985. Foto: //htpps://wikimedia.org
Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar sta skupaj z Britancem Tomom Livingstonom postala šele druga v zgodovini, ki jima je uspelo osvojiti vrh Latoka. Trojica je sicer prva nasvetu, ki je stopila na vrh 7 tisoč 145 metrov visoke gore s severne strani. Plezalno smer, zdaj poimenovano Česen - Livingston - Stražar, so ocenili z oceno ED+, to je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Severni greben Latoka velja za eno najzahtevnejših plezalnih smeri v Karakorumu, zato se podvig slovensko - britanske odprave nedvomno uvršča med najpomembnejše alpinistične dosežke leta. Pri ameriški reviji Rock and Ice so ga že imenovali za favorita za najprestižnejšo alpinistično nagrado zlati cepin. Alpinisti se vrnejo predvidoma v nedeljo, kako je doživljal podvig, nam je povedal Tomo Česen, oče vodje odprave Aleša Česna.
Žiga Emeršič je doktorski študent na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko ter raziskovalec v tamkajšnjem Laboratoriju za računalniški vid. Zadnje časa njegovo zanimanje vzbujajo predvsem uhlji. Ta del človeškega telesa je edinstven, razpoznava ljudi na podlagi uhljev pa manj raziskana tema.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenci smo znani po tem, da se radi lotevamo nekoliko posebnih in ekstremnih podvigov. Prav res posebnega so se pretekli teden lotili trije kamniški upokojenci. Jernej Štrajhar, Franc Šuštar in Janez Ahčin iz Tuhinjske doline so z mopedi znamke Tomos »objeli« Slovenijo oz. jo obkrožili po celotni dolžini meje.
Viadukt Monardi je velik viadukt, ki je zgrajen tako, kot so takrat znali. Leta 2016 so izvedli sanacijo viadukta, ki bi morala biti narejena kakovostno, saj sicer lahko pride še dodatnih napak. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov.
Z dr. Matjažem Gregoričem smo se odpravili v svet črnih vdov, najstrupenejših pajkov v naši regiji, ki jih v Sloveniji zaenkrat še ni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Del lanskih predsedniških volitev so zaznamovala tudi družbena omrežja, ko se je 9 kandidatov in kandidatk na takšen in drugačen način skušalo približati volivcem in volivkam na spletu. Njihovo spletno prisotnost je analizirala skupina študentov 2. letnika programa Multimedija na FDV-ju. O tem se je Tina Lamovšek pogovarjala s prof. dr. Tanjo Oblak Črnič s FDV-ja, ki je bila skupaj s prof. dr. Dejanom Verčičem mentorica tem študentom. Za začetek je izpostavila dejstvo, da mladi niso homogena skupina ljudi in da jih ne smemo stereotipizirati kot politično apatično skupino, temveč da jih – kot je pokazala ta analiza - tudi politika zanima. Novinarko pa je zanimalo, ali so študenti našli povezavo med online – spletno prisotnostjo predsedniških kandidatov in kandidatk (torej, da so bili politiki aktivni na več družbenih omrežjih, tam tudi aktivno sodelovali) in uspešnostjo na predsedniških volitvah 2017?
Tokrat gledamo v glave aktivne mladine. Kaj jih žene, kaj spodbuja, da se pridružujejo prostovoljnim iniciativam, da se združujejo v društva in se na sploh povezujejo s sovrstniki, ki imajo enake interese. Katerih je več – tistih mladih, ki so aktivni člani družbe ali tistih drugih, ki jih svet okoli njih ne zanima? To se sprašujemo 12. avgusta, ob mednarodnem dnevu mladih.
V četrtkovi rubriki Po Sloveniji z dopisniki smo se z Metko Pirc pogovarjali o letošnji hmeljarski sezoni v Spodnji Savinjski dolini, ki ji rečejo tudi dolina zelenega zlata.
Nekaj manj kot 50 šoloobveznih otrok iz planinskih društev »Sloga« Rogatec, Boč Kostrivnica in Zagorje ob Savi te dni del svojih počitnic preživlja pod vznožjem Pece. Enotedenski tabor mineva v duhu raziskovanja tega dela Slovenije in krepitvi planinskih veščin.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dosedanja poročila o kmetijski suši v Evropi so zelo neugodna. Močno zmanjšani pridelki zelenjave, žit in drugih poljščin bodo zagotovo prinesli podražitve. Zlasti velike se obetajo na trgu z zelenjavo. Koliko se bodo posledice suše odrazile v ceni hrane, je Jernejka Drolec povprašala poznavalca razmer dr. Aleša kuharja z Biotehniške fakultete.
Voznik je ekipo najprej žalil, nato pa zapeljal v novinarko in snemalca Televizije Slovenija. Snemalec je pravočasno odskočil, poškodovana je bila le kamera.
Na trgu je okoli 35 do 40% slovenske zelenjave, večino pa še vedno pripeljejo iz držav bivše Jugoslavije, Albanije, pa tudi iz zahodno evropskih držav, kot so Portugalska, Španija, Italija. Približno polovica v Sloveniji pridelane zelenjave se proda prek zadrug, lani je bilo tako prodanih dobrih 4000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Največje odkupovalke so kmetijske zadruge Krka Novo Mesto, Ptuj, Agraria Koper, Sloga Kranj in Cerklje. Kljub temu da se slovenski potrošnik zaveda prednosti slovenske, lokalno pridelane zelenjave, pa se domača pridelava po nekaterih podatkih celo zmanjšuje oz. stagnira. Razlog je v tem, da na trgu kakovost slovenske zelenjave ni pravilno ovrednotena, je Jernejki Drolec v pojasnila Valerija Kodrič Majcen iz kmetijske zadruge Ptuj, ene večjih odkupovalk slovenske zelenjave. Letno odkupijo približno 2500 ton, največ mladega krompirja, rdeče pese in čebule.
Tako kot otok Lombok je potres v nedeljo prizadel tudi bližnji otok Gili Travangan, kamor smo poklicali Ivico Podržaj.
Neveljaven email naslov