Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
4476 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.
Tudi letos Slovenska Karitas organizira dobrodelne akcije Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja in Kupim kozo. Z zbranimi sredstvi pomagajo več tisoč ljudem iz držav, ki se soočajo s hudo revščino. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Darja Groznik.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Olimpijski slogan hitreje, višje, močneje – skupaj, zadnja beseda je bila dodana na olimpijskih igrah v Tokiu – velja tudi ali pa še bolj za paraolimpijske igre. Dosežke in napore športnikov invalidov lahko občudujemo prav tako ali pa še bolj. Spremljate jih lahko v Parizu, v katerem so se sinoči začele paraolimpijske igre. O tamkajšnjem ozračju in zanimivih tekmah smo se pogovarjali z Markom Polakom, ki spremlja igre na kraju samem.
Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.
Kar 55 odstotkov zaposlenih namerava zapustiti dolgotrajno oskrbo. Glavni razlogi, da kadri zapuščajo te poklice so: nizke plače, težki delovni pogoji in podcenjenost poklica v družbi. To je del ugotovitev dveletnega projekta, ki ga je izvedla Fakulteta za zdravstvene nege v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Kako privabiti mlade, da bodo prišli in ostali zaposleni v tej panogi? Odgovorni imajo pred seboj izjemno velik izziv. Več pa v prispevku Urške Valjavec. FOTO: Pixabay
Otroško in mladinsko petje imata v naši RTV hiši dolgo tradicijo, vse od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako sezono s svojimi posnetki bogatita nacionalni zvočni arhiv in pa radijske in televizijske programe ter koncertne sporede, posnetki zborov pa so del šolskega sistema in zbora dajeta zgled osnovnošolskemu petju v Sloveniji. Da bi se prepevanje slišalo tudi v prihodnosti, je potrebno zbora vsako leto osvežiti z novimi močmi. Zato med svoje vrste vabijo nove pevke in pevce, ki lahko postanejo del zborovske tradicije na RTV Slovenija. V Otroški pevski zbor vabimo otroke, stare od 7 do 11 let, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku. Avdicija bo v ponedeljek, 2. in sredo, 4. septembra od 16. ure na Radiu Slovenija. Vse podatke in spletni prijavni obrazec najdete na strani zbori.rtvslo.si. V Mladinski pevski zbor pa vabimo fante in dekleta med 12. in 16. letom starosti, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku – 4. septembra od 17.45 in 9. septembra od 17. ure na Radiu Slovenija. Podrobnosti izveste na povezavi: https://zbori.rtvslo.si/
Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.
Neveljaven email naslov