Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S panamskim podjetjem Mossack Fonseca sodelovali tudi poslovneži iz Slovenije
Nemški Süddeutsche Zeitung je včeraj objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. Gre za 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki se ukvarja z registracijo podjetij v davčnih oazah in je ena izmed najuspešnejših svetovnih ustanoviteljic navideznih družb.
Razkritje je komentiral profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojmir Mrak.
“Poslovni kanali velikokrat sežejo tja, kjer je regulativa necelovita. Če so finančni tokovi globalizirani, se teh težav ne bo dalo reševati, če tudi nadzor ne bo globalen. Kajti v osnovi imamo globalne tokove, nazdor je pa nacionalen.”
Veliko se govori o ukrepanju politike in zakonodajnem reševanju takšnega poslovanja, vendar na koncu se prava volja ne pokaže. “Če samo pogledate, kdo je vključen v to neposredno ali posredno, je jasno, zakaj je ta volja manjša. Tudi pa če bi ta volja v osnovi bila, je takšno voljo možno, v realne rešitve spraviti samo z globaliziranim nadzorom. To pa marsikomu ni všeč.”
All you need to know about the #panamapapers leak (in English): https://t.co/3esQRlBiHw pic.twitter.com/UovmXRjh6t
— Süddeutsche Zeitung (@SZ) April 4, 2016
V Sloveniji je z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJI), ki je pomagal prreiskovati dokumente, sodeloval časnik Delo. Njihova novinarka Anuška Delić je bila v ekipi zraven od priključitve projektu septembra lani, ko je bilo novinarjem na voljo “šele” okrog 2,7 milijona dokumentov.
“V času, ko sem delala na tem projektu, sem tudi jaz včasih težko verjela, kaj se sploh dogaja.”
Časnik Delo razkriva tudi, kdo je s podjetjem Mossack Fonesca sodeloval iz Slovenije. Pišejo o Urošu Petroviču, ki je lastnik podjetja UPC Svetovalna skupina in je prve stike s panamskim podjetjem opravil 22 septembra 2011.
So pa pri podjetju Mossack Foneska že približno vedeli, kaj jih čaka: “1. aprila so svojim klientom sporočili, da so se novinarji dokopali do njihovih podatkov.”
“Spletna stran Dela je zdržala, so pa imeli kolegi v tujini kar nekaj težav s spletnimi napadi.” – Projekt Panamski papirji so na delu razkrili sinoči ob 20.00
Zanimiv projekt, ki se tiče davčnih oaz pa nam je v oddaji Evropa osebno že pred nekaj časa predstavil italijanski računalničar in konceptualni umetnik Paolo Cirio. S tem zadnjim opisom se namreč lažje izogne nekaterim “pravnim situacijam”, v katere se zapleta z objavljanjem dokumentov o podjetjih v davčnih oazah. Približno 40 držav na svetu ima posebnemu sloju ljudi prilagojeno davčno zakonodajo, ob čemer ne pozabi omeniti, da imamo tudi v Evropski uniji države, ki v veliki meri delujejo po takem principu.
Njegov projekt Vrzeli za vse (Loophole for All) s prstom kaže na davčne oaze in njihovo idejo podjetij na papirju. Na svoji spletni strani tako prodaja resnične identitete anonimnih podjetij, ki se okoriščajo z delovanjem v davčnih oazah.
Najbolj poglobljeno se je sicer Cirio ukvarjal s Kajmanski otoki. Napisal je računalniške programe, ki povezujejo vse dostopne baze podatkov, s tem je nastal register 200 tisoč podjetji, ki jih je javno objavil na spletu. Poleg tega je izvedel, da ob ustanovitvi podjetja na Kajmanskih otokih dobiš poseben certifikat – tak, za na steno. Zato je ponaredil še ta certifikat v 200 tisoč izvodih in ga začel prodajati z motom, da ga lahko kupite tudi vi in se pretvarjate, da je podjetje vaše.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S panamskim podjetjem Mossack Fonseca sodelovali tudi poslovneži iz Slovenije
Nemški Süddeutsche Zeitung je včeraj objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. Gre za 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki se ukvarja z registracijo podjetij v davčnih oazah in je ena izmed najuspešnejših svetovnih ustanoviteljic navideznih družb.
Razkritje je komentiral profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojmir Mrak.
“Poslovni kanali velikokrat sežejo tja, kjer je regulativa necelovita. Če so finančni tokovi globalizirani, se teh težav ne bo dalo reševati, če tudi nadzor ne bo globalen. Kajti v osnovi imamo globalne tokove, nazdor je pa nacionalen.”
Veliko se govori o ukrepanju politike in zakonodajnem reševanju takšnega poslovanja, vendar na koncu se prava volja ne pokaže. “Če samo pogledate, kdo je vključen v to neposredno ali posredno, je jasno, zakaj je ta volja manjša. Tudi pa če bi ta volja v osnovi bila, je takšno voljo možno, v realne rešitve spraviti samo z globaliziranim nadzorom. To pa marsikomu ni všeč.”
All you need to know about the #panamapapers leak (in English): https://t.co/3esQRlBiHw pic.twitter.com/UovmXRjh6t
— Süddeutsche Zeitung (@SZ) April 4, 2016
V Sloveniji je z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJI), ki je pomagal prreiskovati dokumente, sodeloval časnik Delo. Njihova novinarka Anuška Delić je bila v ekipi zraven od priključitve projektu septembra lani, ko je bilo novinarjem na voljo “šele” okrog 2,7 milijona dokumentov.
“V času, ko sem delala na tem projektu, sem tudi jaz včasih težko verjela, kaj se sploh dogaja.”
Časnik Delo razkriva tudi, kdo je s podjetjem Mossack Fonesca sodeloval iz Slovenije. Pišejo o Urošu Petroviču, ki je lastnik podjetja UPC Svetovalna skupina in je prve stike s panamskim podjetjem opravil 22 septembra 2011.
So pa pri podjetju Mossack Foneska že približno vedeli, kaj jih čaka: “1. aprila so svojim klientom sporočili, da so se novinarji dokopali do njihovih podatkov.”
“Spletna stran Dela je zdržala, so pa imeli kolegi v tujini kar nekaj težav s spletnimi napadi.” – Projekt Panamski papirji so na delu razkrili sinoči ob 20.00
Zanimiv projekt, ki se tiče davčnih oaz pa nam je v oddaji Evropa osebno že pred nekaj časa predstavil italijanski računalničar in konceptualni umetnik Paolo Cirio. S tem zadnjim opisom se namreč lažje izogne nekaterim “pravnim situacijam”, v katere se zapleta z objavljanjem dokumentov o podjetjih v davčnih oazah. Približno 40 držav na svetu ima posebnemu sloju ljudi prilagojeno davčno zakonodajo, ob čemer ne pozabi omeniti, da imamo tudi v Evropski uniji države, ki v veliki meri delujejo po takem principu.
Njegov projekt Vrzeli za vse (Loophole for All) s prstom kaže na davčne oaze in njihovo idejo podjetij na papirju. Na svoji spletni strani tako prodaja resnične identitete anonimnih podjetij, ki se okoriščajo z delovanjem v davčnih oazah.
Najbolj poglobljeno se je sicer Cirio ukvarjal s Kajmanski otoki. Napisal je računalniške programe, ki povezujejo vse dostopne baze podatkov, s tem je nastal register 200 tisoč podjetji, ki jih je javno objavil na spletu. Poleg tega je izvedel, da ob ustanovitvi podjetja na Kajmanskih otokih dobiš poseben certifikat – tak, za na steno. Zato je ponaredil še ta certifikat v 200 tisoč izvodih in ga začel prodajati z motom, da ga lahko kupite tudi vi in se pretvarjate, da je podjetje vaše.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
V času poletnih počitnic in dopustov, ko imajo mladostniki več prostega časa, se jim praviloma ponudi tudi več priložnosti za pitje alkohola, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle osebe za spodbujanje mladih k odgovornemu pristopu do alkohola. Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad evropskim povprečjem, je Juretu Čepinu povedala doktorica Maja Roškar z NIJZ-ja.
Ste si danes že privoščili vrček piva? Danes imate za to prav poseben razlog, vsak prvi petek v avgustu namreč že skoraj povsod po svetu praznujejo mednarodni dan piva. Tudi temu prazniku pa letos daje pečat globalna pandemija COVID-19. A ta nikakor ne zmanjšuje pomena in poslanstva praznika. Prav nasprotno, sporočajo iz Združenja slovenskih pivovarn. Z Jernejem Smolnikarjem, predsednikom združenja, je ob pogovoru z brezalkoholnim pivom nazdravila Andreja Čokl.
Pošta Slovenije je 4. julija spremenila delovne čase večine poštnih poslovalnic. Za to so se odločili, ker že od leta 2008 beležijo upad poštnih storitev, kar je tudi posledica uporabe spletnih storitev, predvsem v bančništvu. Na Pošti so prepričani, da je dostopnost do poštnih storitev še vedno dobra, tudi zaradi uvedbe tako imenovanih kontaktnih točk oziroma paketomatov, ki jih je že več kot 400. A za nekatere stvari je še vedno treba v poštno poslovalnico, zato spremenjen delovni čas najbolj jezi tiste, ki zaradi službe ne uspejo priti tja pravočasno. Več Lidija Cokan.
V Sloveniji na leto oddajo do 20 psov slepim in ostalim invalidnim osebam. Psi vodniki so tisti, ki jih urijo za pomoč slepim. Vsak slepi ali invalid lahko zaprosi za psa vodnika oz. pomočnika, če le ima ustrezne pogoje kot jih določajo pravilniki. Šele v zadnjih dveh letih pa so pri nas začeli trenirati tudi pse pomočnike, ki so namenjeni invalidom.
Konec julija so sedemdnevno pot okoli Slovenije začela starodobna vozila, zbrana v projektu SOS 2020 (Starodobniki okoli Slovenije 2020). Namen: promovirati lepote Slovenije, tehnično dediščino in z zbranimi dobrodelnimi prispevki pomagati mlademu fantu na invalidskem vozičku.
Po tem, ko so svet obkrožili posnetki silovite včerajšnje eksplozije v Bejrutu, je bilo veliko tudi analiziranja in ugotavljanja, kaj bi lahko povzročilo takšno razdejanje. Informacije o 2750 tonah amonijevega nitrata v skladišču sredi pristanišča bi glede na sicer strogi nadzor nad to snovjo lahko govorile tudi o čem drugem, ne zgolj nesreči. Igor Boh iz enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi uprave za zaščito in reševanje in prof. dr. Marko Gerbec, strokovnjak za procesno varnost na Inštitutu Jožefa Stefana.
Neveljaven email naslov