Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S panamskim podjetjem Mossack Fonseca sodelovali tudi poslovneži iz Slovenije
Nemški Süddeutsche Zeitung je včeraj objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. Gre za 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki se ukvarja z registracijo podjetij v davčnih oazah in je ena izmed najuspešnejših svetovnih ustanoviteljic navideznih družb.
Razkritje je komentiral profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojmir Mrak.
“Poslovni kanali velikokrat sežejo tja, kjer je regulativa necelovita. Če so finančni tokovi globalizirani, se teh težav ne bo dalo reševati, če tudi nadzor ne bo globalen. Kajti v osnovi imamo globalne tokove, nazdor je pa nacionalen.”
Veliko se govori o ukrepanju politike in zakonodajnem reševanju takšnega poslovanja, vendar na koncu se prava volja ne pokaže. “Če samo pogledate, kdo je vključen v to neposredno ali posredno, je jasno, zakaj je ta volja manjša. Tudi pa če bi ta volja v osnovi bila, je takšno voljo možno, v realne rešitve spraviti samo z globaliziranim nadzorom. To pa marsikomu ni všeč.”
All you need to know about the #panamapapers leak (in English): https://t.co/3esQRlBiHw pic.twitter.com/UovmXRjh6t
— Süddeutsche Zeitung (@SZ) April 4, 2016
V Sloveniji je z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJI), ki je pomagal prreiskovati dokumente, sodeloval časnik Delo. Njihova novinarka Anuška Delić je bila v ekipi zraven od priključitve projektu septembra lani, ko je bilo novinarjem na voljo “šele” okrog 2,7 milijona dokumentov.
“V času, ko sem delala na tem projektu, sem tudi jaz včasih težko verjela, kaj se sploh dogaja.”
Časnik Delo razkriva tudi, kdo je s podjetjem Mossack Fonesca sodeloval iz Slovenije. Pišejo o Urošu Petroviču, ki je lastnik podjetja UPC Svetovalna skupina in je prve stike s panamskim podjetjem opravil 22 septembra 2011.
So pa pri podjetju Mossack Foneska že približno vedeli, kaj jih čaka: “1. aprila so svojim klientom sporočili, da so se novinarji dokopali do njihovih podatkov.”
“Spletna stran Dela je zdržala, so pa imeli kolegi v tujini kar nekaj težav s spletnimi napadi.” – Projekt Panamski papirji so na delu razkrili sinoči ob 20.00
Zanimiv projekt, ki se tiče davčnih oaz pa nam je v oddaji Evropa osebno že pred nekaj časa predstavil italijanski računalničar in konceptualni umetnik Paolo Cirio. S tem zadnjim opisom se namreč lažje izogne nekaterim “pravnim situacijam”, v katere se zapleta z objavljanjem dokumentov o podjetjih v davčnih oazah. Približno 40 držav na svetu ima posebnemu sloju ljudi prilagojeno davčno zakonodajo, ob čemer ne pozabi omeniti, da imamo tudi v Evropski uniji države, ki v veliki meri delujejo po takem principu.
Njegov projekt Vrzeli za vse (Loophole for All) s prstom kaže na davčne oaze in njihovo idejo podjetij na papirju. Na svoji spletni strani tako prodaja resnične identitete anonimnih podjetij, ki se okoriščajo z delovanjem v davčnih oazah.
Najbolj poglobljeno se je sicer Cirio ukvarjal s Kajmanski otoki. Napisal je računalniške programe, ki povezujejo vse dostopne baze podatkov, s tem je nastal register 200 tisoč podjetji, ki jih je javno objavil na spletu. Poleg tega je izvedel, da ob ustanovitvi podjetja na Kajmanskih otokih dobiš poseben certifikat – tak, za na steno. Zato je ponaredil še ta certifikat v 200 tisoč izvodih in ga začel prodajati z motom, da ga lahko kupite tudi vi in se pretvarjate, da je podjetje vaše.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S panamskim podjetjem Mossack Fonseca sodelovali tudi poslovneži iz Slovenije
Nemški Süddeutsche Zeitung je včeraj objavil eno najobsežnejših količin zaupnih podatkov v zgodovini novinarstva. Gre za 11,5 milijona dokumentov panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca, ki se ukvarja z registracijo podjetij v davčnih oazah in je ena izmed najuspešnejših svetovnih ustanoviteljic navideznih družb.
Razkritje je komentiral profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Mojmir Mrak.
“Poslovni kanali velikokrat sežejo tja, kjer je regulativa necelovita. Če so finančni tokovi globalizirani, se teh težav ne bo dalo reševati, če tudi nadzor ne bo globalen. Kajti v osnovi imamo globalne tokove, nazdor je pa nacionalen.”
Veliko se govori o ukrepanju politike in zakonodajnem reševanju takšnega poslovanja, vendar na koncu se prava volja ne pokaže. “Če samo pogledate, kdo je vključen v to neposredno ali posredno, je jasno, zakaj je ta volja manjša. Tudi pa če bi ta volja v osnovi bila, je takšno voljo možno, v realne rešitve spraviti samo z globaliziranim nadzorom. To pa marsikomu ni všeč.”
All you need to know about the #panamapapers leak (in English): https://t.co/3esQRlBiHw pic.twitter.com/UovmXRjh6t
— Süddeutsche Zeitung (@SZ) April 4, 2016
V Sloveniji je z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJI), ki je pomagal prreiskovati dokumente, sodeloval časnik Delo. Njihova novinarka Anuška Delić je bila v ekipi zraven od priključitve projektu septembra lani, ko je bilo novinarjem na voljo “šele” okrog 2,7 milijona dokumentov.
“V času, ko sem delala na tem projektu, sem tudi jaz včasih težko verjela, kaj se sploh dogaja.”
Časnik Delo razkriva tudi, kdo je s podjetjem Mossack Fonesca sodeloval iz Slovenije. Pišejo o Urošu Petroviču, ki je lastnik podjetja UPC Svetovalna skupina in je prve stike s panamskim podjetjem opravil 22 septembra 2011.
So pa pri podjetju Mossack Foneska že približno vedeli, kaj jih čaka: “1. aprila so svojim klientom sporočili, da so se novinarji dokopali do njihovih podatkov.”
“Spletna stran Dela je zdržala, so pa imeli kolegi v tujini kar nekaj težav s spletnimi napadi.” – Projekt Panamski papirji so na delu razkrili sinoči ob 20.00
Zanimiv projekt, ki se tiče davčnih oaz pa nam je v oddaji Evropa osebno že pred nekaj časa predstavil italijanski računalničar in konceptualni umetnik Paolo Cirio. S tem zadnjim opisom se namreč lažje izogne nekaterim “pravnim situacijam”, v katere se zapleta z objavljanjem dokumentov o podjetjih v davčnih oazah. Približno 40 držav na svetu ima posebnemu sloju ljudi prilagojeno davčno zakonodajo, ob čemer ne pozabi omeniti, da imamo tudi v Evropski uniji države, ki v veliki meri delujejo po takem principu.
Njegov projekt Vrzeli za vse (Loophole for All) s prstom kaže na davčne oaze in njihovo idejo podjetij na papirju. Na svoji spletni strani tako prodaja resnične identitete anonimnih podjetij, ki se okoriščajo z delovanjem v davčnih oazah.
Najbolj poglobljeno se je sicer Cirio ukvarjal s Kajmanski otoki. Napisal je računalniške programe, ki povezujejo vse dostopne baze podatkov, s tem je nastal register 200 tisoč podjetji, ki jih je javno objavil na spletu. Poleg tega je izvedel, da ob ustanovitvi podjetja na Kajmanskih otokih dobiš poseben certifikat – tak, za na steno. Zato je ponaredil še ta certifikat v 200 tisoč izvodih in ga začel prodajati z motom, da ga lahko kupite tudi vi in se pretvarjate, da je podjetje vaše.
Na slavnostni akademiji Slovenske znanstvene fundacije so sinoči podelili priznanj za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti, torej za promocijo in obveščanje javnosti o dogajanjih v znanosti. Podeljena so bila tudi priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« v kategoriji posameznikom za življenjsko delo in za dosežke v obdobju 2015-2017 ter v kategoriji skupine komunikatorjev znanosti in organizacijam. Najpomembnejše priznanje - Komunikatorica znanosti leta 2017 pa je prejela novinarska kolegica Silvestra Rogelj Petrič. Z nagrajenko se je pogovarjala Nina Slaček. Foto: Slovenska znanstvena fundacija
Ob pričetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu strokovnjaki znova opozarjajo, da bi lahko večino teh rakov preprečili. Imamo namreč dva učinkovita javno zdravstvena ukrepa: državni program ZORA in cepljenje proti HPV. V promocijo zdravega življenja in osveščanja mladih se je tokrat vključil znani raper Challe Salle. Prispevek Helene Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Latniki nepremičnin lahko na spletni strani geodetske uprave preverijo nove vrednosti nepremičnin. Geodetska uprava je hišam, stanovanjem, kmetijskim zemljiščem in pisarnam pripisala nove vrednosti, upoštevala je razmere na trgu.
Jezikovni portal Fran., ki ima vsak dan 40.000 obiskov, je ostal brez financiranja Ministrtva za kulturo. Odločitev komentira prof.dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gorenjska ima zdaj 430 kilometrov kolesarskih poti, ki se povezujejo z več kot sto kilometrov dolgo daljinsko kolesarsko povezavo od Rateč do Ljubljane. Z njo je Slovenija postala del kolesarske povezave med Salzburgom in Gradežem. V prihodnjih letih pa bodo kolesarsko omrežje uredili tudi ob porečju Sore, za ureditev prvih 70-ih kilometrov omrežja so že podpisali sporazum. Nove kolesarske poti bodo znatno izboljšale prometno varnost, obenem pa so tudi priložnost za večjo turistično prepoznavnost Selške in Poljanske doline. Prispevek Aljane Jocif.
Na družbenih omrežjih se je včeraj pojavilo oglasno sporočilo Hallo Kupona za nakup vinjete s polovičnim popustom, ki ga je v obliki SMS sporočila prejelo tudi več imenikov mobilnih telefonov. Da gre pri tej ponudbi za prevaro in uporabnikom odsvetujejo, da na ta način poskušajo priti do vinjete, so sporočili iz Sicert-a, Nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente. Darja Pograjc je preverila, kaj se je zgodilo in ali lahko oškodovani potrošniki karkoli storijo.
Z današnjim dnem se končuje javna razprava o energetskem konceptu Slovenije, dokumentu, ki naj bi opredelil, kako bomo v prihodnjih desetletjih pridobivali elektriko, se ogrevali, kaj bo poganjalo naša vozila. A vsebinsko je dokument dokaj skromen in medtem ko sosednje države počasi opuščajo kurjenje premoga, mi ohranjamo energetski status quo. Prispevek Erne Strniša.
Letos bo za zdravstvo na voljo 162 milijonov evrov več kot lani. Največ dodatnega denarja bo šlo za povečanje programa zdravstvenih storitev. Po tokratnem predlogu finančnega načrta bodo prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v primerjavi s prvotnim načrtom višji le za 5,6 miliojona evrov, saj dodatnih prilivov iz državnega proračuna ne bo. Poslovanje zavodov bo tako letos znova v rdečih številkah, pa so prvi odzivi s strani bolnišnic. S seje skupščine ZZZS poroča Helena Lovinčič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob vse večjem vplivu industrije kreativnosti in poplavi oblikovalskih, všečnih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno spraševanje o položaju sodobne umetnosti, o tem kdo je danes umetnik, kaj je umetnost in v čem je pravzaprav njena družbena vloga. Več v prispevku Martina Černe.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ali lahko tuji državljani posojajo denar slovenskim političnim strankam? Odgovarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
V sklopu Strokovnega centra Planina deluje multidisciplinarna ekipa strokovnjakov, ki lahko vsem zainteresiranim zagotavlja raznovrstne oblike pomoči.
Neveljaven email naslov